[pobalin]
Precej me spominja na Ruglja, ki je bil zaradi svojeglavosti tudi precej (samo)izobčen, čeprav je imel svoj precej anonimen krog podanikov, sledilcev, mazohistov, ozdravljencev ipd. S tem nočem reči, da je imel Rugelj prav, pa tudi ne, da je bil v absolutni zablodi, le da ga ne bi rad videl v kakšni mejnstrim družbeni sili.

Mislim, da sta si podobna zgolj po utemeljitvi njunih stališčih, po naravi pa sta si zelo različna. Rugelj je živel, tako da je bilo po njegovo ali je pa šel. Velikokrat je za svojo sredstvo izbral provokacijo, tega ni skrival. Peterson mi ne deluje takšen. Poglej recimo tale intervju: www.youtube.com/watc...3WpmuoKTTk
On je bolj dialoški.

Jaz ne trdim, da imata bodisi Rugelj bodisi Peterson absolutno prav. In tudi ne vidim nobene potrebe, da se ju mistificira (opažam, da to počne prav lončnica, ki se že več tednov ukvarja s tem, kako ubiti lik Petersona). Pa ne ker bi se bal, da bi to moč Peterson zlorabil, prepričan sem, da bi oba (tudi Rugelj, če bi bil seveda še živ) pravilno ocenila razmere v družbi in se korigirala - toliko samokritike sta premogla oz. premoreta oba. V obeh primerih gre za zrela človeka, ki ne oz. nista hlepela po slavi in moči.

Me pa njune napaka, ki jih kot vsak človek imata seveda tudi onadva, ne bodo odvrnile od tega, da prisluhnem njunemu sporočilu.

"anonimen krog podanikov, sledilcev, mazohistov, ozdravljencev ipd."

Logično, da je bil anonimen, takšna je narava psihoterapevtskega procesa. Poleg tega večina ljudi pač ni znana širši javnosti, kar pa ne pomeni, da se ti niso izpostavili v svoji sredini. Niso pa vsi neznani širši javnosti, kar nekaj se jih je javno izpostavilo: Jože Dežman, zakonca Perko, Branko Gradišnik, Sanja Rozman... Mazohistov? Resno?