Na sipe in tranzistorje se ne spoznam. Da bi tebi komunisti sipe kradli tudi prvic slisim. Kako smo ziveli? Razlicno. Na vasi smo imeli vrtove, v gozdu nabirali gozdne sadeze, v mestu so pa bili menda tudi neki magacini za tiste, ki so se naselili v vilah. Mi smo imeli v hisi stare mame sekret na strbunk, pa smo izdelali wc in kopalnico kar sami. Mesali smo malto, jo nosili, ata je zidal, otroci smo pleskali (se z apnom)in se veselili nove pridobitve. Brez pufov. Pa ata je naredil sporhert, kohar, pralni stroj, ker se teh reci takrat bodisi ni dobilo, bodisi nismo imeli dosti denarja. Ne vem, kaj je bilo. Ampak smo se znasli. Nismo cakali, da bomo stanovanje dobili, tako kot vi.

[FIN-454644]
Na sipe in tranzistorje se ne spoznam.

Pa še na marsikaj drugega, tudi to pozabljaš, kar si pred uro napisal

[FIN-454644]

Da bi tebi komunisti sipe kradli tudi prvic slisim.

Glej kaj si danes že napisal, kaj je bil uničevalski pohod v uničeni domovini. In če bi poznal kaj zgodovino (in sem tudi omenil) je po vojni večina stavb mariboru bila bolj ali manj poškodovana od letalskih bombardiranj. Ampak ti imaš v podzavsesti da so komunisti kradli in naivno padeš v vsako zanko, ne da bi karkoli kdaj razmilsil.

Kako smo ziveli? Razlicno. Na vasi smo imeli vrtove, v gozdu nabirali gozdne sadeze, v mestu so pa bili menda tudi neki magacini za tiste, ki so se naselili v vilah.

Tudi v mestu smo imeli vrtove, vsaj mi, pa večina meščanov je imela korenine na podeželju, nič novega nisi napisal. sam sem do sredine 60-tih vsa poletja preživel na mamimen domu. je bilo kar koristno, kljub težaškemu delu. O magacinih pa tudi sam vem, da so bili, seveda iz pripovedovanja.

Pa ne boš verjel, da tisti, ki so dobili stanovanjsko pravico v uničevalskem socializmu (in je tvoje menje lepo analiziral najobj) niso imeli dostopa do magazinov... Nič hudega, najbolj gluhi so namreč tisti, ki nočejo slišati.

Mi smo imeli v hisi stare mame sekret na strbunk, pa smo izdelali wc in kopalnico kar sami. Mesali smo malto, jo nosili, ata je zidal, otroci smo pleskali (se z apnom)in se veselili nove pridobitve. Brez pufov. Pa ata je naredil sporhert, kohar, pralni stroj, ker se teh reci takrat bodisi ni dobilo, bodisi nismo imeli dosti denarja. Ne vem, kaj je bilo. Ampak smo se znasli. Nismo cakali, da bomo stanovanje dobili, tako kot vi.

Ti, pa pri moji ženi tudi, pa večina hiš v Sloveniji. Ampak leta 1946 pa res nisi mogel zgraditi svojega stanovanja, to bi pa kljub svojim umskim oviram lahko sklepal. Ni bilo ne denarja, ne materiala. In takrat se je popravljalo napol porušeno, ti bi se pa preseraval z novogradnjo. Sploh ne veš kako je bilo v mestu. 6 dni šiht, v nedeljo pa čistit opeko in pospravljat ruševine. A ja, boste rekli da v demokratični zahodni coni Nemčije tega ni bilo, pa še kako so pospravljali cigle in ruševine. In menda ne pričakuješ, da so potem ljudje te cigle odnesli domov in si začeli zidati hišico. Res idealistične sanje. In ne bodi presenečen, v okolici kjer sem živel, so vse sosednje hiše za železničarje (zanimivo, železničarji so kar čakali so na kvartir, namesto da bi si ga zgradili!?) imele skrete na štrbunk na skupnih gankih, kopalnice pa nobena. Le naša, ki je bila zgrajena mislim da leta 1940 je imela WC in kopalnico. Samo na kad smo pa kar nekja let čakali, in nekako ni videti, da se da kad narediti doma. Dobro, da tega ni pogruntala še ST, kajti bil bi krasen nov članek za prvomajski večer, Koliko ljudi je socializmu redko sralo v skretih na štrbunk in kako malo dandanes ko imamo polne riti