STANOVANJSKI FOND

Takrat so vse delovne organizacije SOZD, OZD, TOZD, komunalne skupnosti in delovni ljudje ter občani prispevali v stanovanjski fond in izgradnjo stanovanj, posebej tudi za mlade družine. V delovnih organizacijah so imeli stanovanjske komisije in liste, kamor si se vpisal, ko si dobil zaposlitev in čakal na vrstni red. To je bila dodatna vzpodbuda za delavca, da si je na ta način poskrbel za svojo in družinsko perspektivo, to, kar zelo manjka v današnjem času. Da ob tem ne govorimo, kako in na kakšen način lahko dandanes sploh prideš do stanovanja, saj je potrebno najemati predrage kredite, za katere se morajo poleg mlade družine zadolževati tudi starši in none ter nonoti. Do kreditov pa tudi ne moreš, če nimaš redne zaposlitve, saj ti banke ne nudijo več takšnih možnosti za mlade družine. To pa je eden od razlogov, da so mnogi zapostavljeni in žal prepuščeni samim sebi, po drugi strani se zaradi tega mladi odločajo živeti pri starših, vse do takrat, ko si za silo uredijo stanovanjske razmere. Da o najemninah in njihovih višinah niti ne govorimo, ker so mnogokrat, glede na to kar nudijo, pravzaprav oderuške. Ko bi ne bilo v socializmu izgrajenega in še dandanes stoječega stanovanjskega fonda, ki so ga izgradili mnogi naši starši ter kasneje poceni prodali po Jazbinškovem zakonu, bi še zdaj marsikdo ne imel svoje strehe nad glavo. Prav zato bi morali v sodobnih podjetjih ponovno oblikovati stanovanjske fonde, da bi na ta način pomagali svojim zaposlenim, saj so se blagajne vzajemne pomoči pri sindikatih, velikokrat izrodile v vse kaj drugega, kot je pomoč zaposlenim. Zaradi nastalih deviacij, korupcije in malverzacij, ki so se pojavila v novo nastajajoči družbi na gradbenem področju, marsikdo zagovarja ponovno izvedbo nacionalizacije na tem področju.

Pred drugo svetovno vojno so hudobni kapitalisti gradili stanovanjske bloke. Najznamenitejsi so bili Hutterjvei v Mariboru in Dukicevi v Ljubljani.