Slovenija je - z razliko od mnogo drugih držav - zamudila z dokapitalizacijami državnih bank v času, ko so bili pogoji veliko ugodnejši kot v 2013. Pomembno je bilo zlasti ukrepanje do konca leta 2010, ker so bili vsi ukrepi, ki so jih države izvedle do 31.12.2010, izvzeti iz pravil o državnih pomočeh.
A primerjalni podatki Evropske komisije kažejo, da so bile reakcije slovenske države v obdobju 2008-2011, ko je bilo ukrepanje najbolj potrebno in je večina EU držav zaradi zgoraj omenjenega naredila glavnino ukrepov za stabilizacijo bank, globoko podpovprečne. Iz podatkov izhaja, da je bilo pri nas uporabljenih instrumentov krepitve kapitala bank (dokapitalizacije) zgolj za 0,7% BDP, medtem ko je povprečje EU znašalo 2,55%. Ravno tako nismo uporabili nikakršnih ukrepov razbremenitve bremena slabih naložb (ustanovitev slabe banke). Težišče naših ukrepov je bilo v omenjenem obdobju na uporabi garancijskih shem, ki so se izkazale za neučinkovite pri prestrukturiranja prezadolženih podjetij.
Torej, slovenske vlade do 2011 so zamudile.