V ta kontekst je treba postaviti še potrošnjo (domačo in globalno).

Po mojem mnenju gre za nekakšen "perfect storm":
- ljudje so med krizo odlašali z nakupi trajnih dobrin,
- imamo zgodovinsko najnižje obrestne mere za kredite,
- strah, da se bodo krediti podražili,
- strah pred inflacijio.

Tako da kdor ni zapravljal preteklih deset let, zapravlja sedaj, kdor misli v naslednjih letih, pa tudi zapravlja sedaj.
Imamo torej situacijo, ki močno povečuje trenutno potrošnjo.
In tudi če situacija ostane ista, bo njen učinek izzvenel.

Zaradi teh ekstremnih rasti sem še večji pesimist. Potrošni "peak" bo povzročil inflacijo, zaostrila se bo monetarna politika, potrošnja bo sped padla...

Edino česar ne razumem je, da ECB še vedno vztraja pri ektremno ekspanzijski monetarni politiki. Monetarna politika bi morala biti amortizer nihanj, ne pa ojačevalec.

Pa ne vem...

Iz Biltena banke Slovenije se vidi da:

1. So se depoziti podjetij povečali za 900 mio na 6,43 milijarde
2. So se depoziti prebivalstva povečali za 782 mio na 17,897 milijarde
3. So se dolgovi podjetij (domača aktiva bank) zmanjšali za 115 mio na 9,644 milijarde
4. So se dolgovi prebivalstva povečali za 559 mio na 9,733 milijarde

Govorim o letu 2017.

Domače povpraševanje torej ni moglo porasti z zadolževanjem ( v groju), Ne pri prebivalstvu, ne pri podjetjih. To mi da vedet, da se domača poraba posredno financira s presežki trgovine s tujino.

bankaslovenije.blob....017_01.pdf