[sopranos]
> [1011Arist]
> > [sopranos]
> > > [mkmkmk]
> > > Bistveni ekonomski kazalnik za spremembo plač je sprememba (dvig) produktivnosti dela in ne sprememba (dvig) BDP. BDP lahko zraste tudi, če se poveča število delavcev, ki seveda naredijo večji output. Pa zaradi tega ne moreš povečati posameznih plač, saj se je že povečala masa vseh plač. Dvig produktivnosti pa v SLO ni tako bleščeč kot dvig BDPja.
> >
> > BDP je šele lani presegel tistega iz leta 2008. Tako da ti to vse pove. Plače so pa višje za 30%. Delavcev v gospodarstvu je za 30.000 manj kot tistega leta, kar pomeni, da se je produktivnost na delavca malenkostno povečala. Letos se bodo očitno plače dvignile za 5% in tako še dodatno poslabšale razmerje med produktivnostjo in plačami.
> >
> > Ampak kot sem že večkrat tukaj omenil, to nikogar ne zanima.
> >
> Toliko velikih besed, potem pa z dvemi števili pokažeš, da sploh ne veš o čem govoriš!
> BDP je realna kategorija in prikazuje realno rast (upošteva deflator).
> BDP v nominalnih € tako kot plače je bil v v zadnjem kvartalu 2006 in treh kvartalih 2007 34,316 mlrd. € nominalni BDP v € deset let pozneje v zadnjem kvartalu 2016 in treh kvartalih 2017 znaša 42,431 mlrd € in je 23,65 % višji kot pred 10 leti !!!!
> in sedaj veliko presenečenje:
> Povprečna bruto plača se je v 10 letih povišala za 24,35 % iz 1304 € na 1613 €
> Skratka vse kar si naložil je brez veze, ker nisi upošteval dejstev, da so plače v tem obdobju rasle skoraj natančno toliko kot BDP, zato slovenska izvozna podjetja tudi povečujejo konkurenčnost.

Seveda tvoji podatki ne držijo. Vprašanje seveda je ali lažeš ali pa nimaš pojma?

Uradni podatki iz statističnega urada Slovenije.

Greva računati?

Sedaj si dokazal še to, da nisi funkcionalno pismen in se samo nekaj repenčiš. Lepo sem ti povedal, da primerjaš neprimerljivo (realno rast BDP) in nominalno rast plač. Potem pa ti kljukec govoriš o mojih lažeh in da nimam pojma. Če si že šel na SURs, bi moral pogledati še prave podatke, samo za to je treba razumeti, da so eni nominalni eni pa prikazjujejo realno rast.
Nominalni BPD se ne SURS pogleda na naslednji način:
1.klikneš na rst BDP
2.Klikneš na Podatkovna tabela v bazi SI-STAT
3. Prideš na stran Dodana vrednost po dejavnostih in BDP (SKD 2008), Slovenija, četrtletno
4. Sedaj si moraš nastaviti filtre:
(TRANSAKCIJE Za dimenzijo izberite najmanj eno vrednost, izbereš Bruto domači proizvod
MERITVE Za dimenzijo izberite najmanj eno vrednost, izbereš Tekoče cene
VRSTA PODATKA Za dimenzijo izberite najmanj eno vrednost, izbereš orirginalni podatki)

TAKO BOŠ LJUBI MOJ SOPRANOST DOBIL NOMINALNI BDP V PRETEKLIH LETIH, KI GA BOŠ LAHKO UPRAVIČENO PRIMERJAL Z NOMINALNO RASTJO PLAČ.
Točno te podatke sem ti izpisal za primerjavo!!!

Referenčno leto je 2008, kot sem navedel v tekstu. Torej temu damo oznako 100.

Rast oz. upad BDP-ja po letih:

2009 -7,8%
2010 1,2%
2011 0,6%
2012 -2,7%
2013 -1,1%
2014 3,0%
2015 2,3%
2016 3,1%

Leta 2016 je bil BDP Slovenija 98,13 oz. 1,87% nižji od referenčnega leta 2008.

No, v prešnjem postu sem ti lepo napisal kakšna je bila rast BDP prilagojena za inflacijo. Delno imaš torej prav, da bi lahko plače sledile vsaj stopnji inflacije. Glede na hiter preračun je od konca leta 2008 do konec leta 2016 inflacija znašala 8,7%.

Medtem ko se je minimalna plača v letu 2016 glede na leto 2008 dvignila za 34,2%.

In o tem sem jaz pisal - da se plače glede na BDP prehitro dvigajo. In višanje minimalnih plač postavlja v neugoden položaj številne delodajalce, ker morajo dvigniti tudi ostale plače. Če jih ne dvignejo, je marsikateri delavec morda pripravljen delati tudi za malo manj denarja, če dobi manj naporno in zahtevno delo. Ali pa tisti, ki bi morali delati več, pač niso pripravljeni vložiti veliko več energije v svoje delo.

Če seveda v diskurz vnašaš nove spremenljivke na podlagi dokazuješ, da so trditve nekoga napačne ali lažne pa več pove o tebi.

In ko že vnašava dodatne spremenljivke v debato, bi bilo treba vnesti tudi to, da so podjetja in posamezniki danes bolj davčno obremenjeni kot so bili leta 2008. To pa logično potegne za sabo potrebo po večji produktivnosti. Ampak če večji del te povečane produktivnosti požre država, pač nisi veliko naredil. In to je en velik problem slovenskih podjetij, da jim država preveč vzame. Namesto da bi imela podjetja možnost, da naberejo več kapitala in se lotijo večjih projektov, jih davčni primež onemogoča in sili, da rastejo počasneje.

Ampak enim je važno pač samo to, da se najde en kazalnik na podlagi katerega se potem lahko upraviči dvigovanje davkov in plač. Vse ostale kazalnike in primerjave z nam primerljivimi državami pa se gladko spregleda.