Prebral sem samo naslov in dal žeton. Podizobraženi politiki enostavno zavijajo na svojo kumrovško osnovo. Ramišljam. Pustite ljudi pri miru in naj se razvije struktura - sloj sposobnih in odgovornih ljudi -elite-, ki bo sposobna vodit tako svoja podjetja kot tudi državo. In po njih se predlagatelji čutijo ogroženi.
Ideje mejijo na parazitizem. Zato teh lunatikov niti slučajno ne bom volil. Saj za to gre par mesecev pred volitvami, kajne. Lep dan.

P.S. Tovarne delavcem, ta parola kaže, da so eni v permanentni revoluciji.......Saj kot pravijo denarja nimajo, kako bi sicer prišli do lastništva? Čimprej volitve in izvolit normalne stranke.

SD-jevi lunatiki lahko pridejo mene vprašat, ki sem tak delavski odkup tudi izpeljal in sem sedaj solastnik podjetja v katerem sem se 17 let nazaj zaposli.

BTW Če nimajo delavci resnih prihrankov je bolje, da o odkupu deleža v podjetju ne razmišljajo. Mene osebno je ta delež stal 100.000+€ (oz nakako 10 let resnih prihrankov od NETO plače sem investiral).

ČE gledamo zgodovino teh parol vidimo neko izredno zanimivo vzporednico. Vodstvo Komunistične partije so se drla avangarda delavskega rezreda. Tako so po vojni pobrali tovarne in prvotne lastnike obtožili tega in onega posledično so jih poslali k matildi in pobrali tovarne. Te pa so predali v upravljanje avangardistom delavskega razreda. sedaj pa pogljemo zgodovino in rezultate takšnega dela. Če pogledam na grobo so vse tovarne propadle in od njih so ostala samo razvaline. Sedaj pa otroci teh v isti stranki ponovno trdijo, da bi dali tovarne delavcem in tukaj spetciljajo na avangardo delavskega razreda, kjer ciljajo, da bi radi bili vodilni v teh tovarnah.

Zato menim, da bi bi bilo dobro, da se naredi neka obsežna analiza razvoja industrije in tovarn od leta 1945 naprej in kje so vse te tovarne bile v lasti pred letom 1945, kje so pristali navedeni lastniki in kje so sedaj te tovarne ali še sploh obratujejo. To bi bila dobra tema FINANC za več kot eno leto. Tema bi bila dobra za pisano izdajo financ.

Haha, blebetajo v prazno.

Če želiš prodat firmo sodelavcem za 1€, koliko davka boš plačal?
Je ceneje firmo uničit in delavce poslat na Zavod :=))))

Tko je.

V kolikor Štromajer nima podjetje/tovarje, mu nobeden ne preprečuje, da se zadolži in s somišljeniki kupijo kakšno in jo potem v skladu s svoji nasveti da delavcem in tudi hanu nobeden ne preprečuje, da jim lastništvo preda in ne zgolj, da bi jih mogoče povprašal...

Ja, lahko je s tujim k... po koprivah.

LP

[0126Bacis]
Haha, blebetajo v prazno.

Če želiš prodat firmo sodelavcem za 1€, koliko davka boš plačal?
Je ceneje firmo uničit in delavce poslat na Zavod :=))))

Tko je.

Firme delavcem NE moreš prodat za 1€...Še posebej ne poslovodstvu.

Zdrava jedra podjetja pred stečajem se najbolje rešujejo v stečaju, kje na pogorišču starega podjetja nastane novo. Če nekdo želi v praksi spremljati kako propada (ali se rešuje?) zadruga, ima na razpolago KZ Krka iz Novega mesta. Zadruga ni čudež, delavska lastnina podjetij prav tako ne, ker če bi ta oblika lahko obstala v poslovnem svetu bi jih bilo vse polno, tudi socializem in samoupravljanje bi še imeli. Sicer se zdi, da je v ozadju pobude »Tovarne delavcem« ustanovitev nekakšnega državnega sklada za pomoč delavcem pri prevzemu podjetjih, ki bi ga upravljala Židanova stranka.

Pa v PM, pa toti so hujši kot Severna Koreja. Neverjetno in ne morem verjet. 2017 leta bluzijo o stvareh ki so v normalnem svetu že pozabljene in mimo 100 let, v polnormalnem 30, v abnormalnem 15, pri nas še pa kar aktualno. In še na hujše gre. Unfuckingbelievable.

Zame je to "burka" po petindvajsetih letih. Takrat je Peterle s Saksom hotel izpeljati "brezplačno" pri(hvat)vatizacijo. Dr.Mencinger, kot gospodarski minister, je takrat o teh razpravah v DZ oz. hodniku dejal, "to je politični švingl". In res je bil. Po menjavi Peterleta se je to nadaljevalo na drugem političnem polu.Sledili so programirani stečaji, (gazele) denar pa v davčne oaze in to se še danes ne zaustavi, ker je sodstvo zavezano.
Bil sem v tem divjem toku in predlagal, da naj lastninijo vsi zaposleni in ne samo direktor, a to se je temeljito preziralo, češ, to bi pa trajalo, so bili odgovori. Pink-Ponk je bil lepo viden pri sorodniku, ki je po parih letih "d.o.o. prodal in odjadral v pokoj.

Če gremo mimo ideologije, ki se je gresta tukaj obe strani.

Ko je bila neka MB firma v težavah in bi morala nižati plače, je namesto tega, del plače izplačevala v delnicah. Delnice so delavci lahko prodali večinskim lastnikom, ko so le ti povečevali svoje deleže ali pa tudi ne. Moji starši so si jih zadržali in dobijo nekaj k€ dividend vsako leto, ko firma izplačuje del dobička.

Torej, takšen koncept je povsem možen, zahteva pa nekoliko prožnosti tako od zaposlenega kot tudi od delodajalca - lastnika. Zahtevati višjo plačo je najlažje, na drugi strani pa je ravno tako najlaže nižati plače.

Pa ponovimo mantro boljševizma. Vse kar je tvoje je tudi moje.Kar pa je moje je samo moje. Tako lastnino razume kaviar tovarišija.

... Bo poslanec SD Matjaž Han pridige samo delil ali jih bo tudi živel? Bo svoje podjetje dal delavcem? ...

... OK, sicer nimam pojma, kakšna je vsebina predloga zakona o delavskih odkupih, s katerim bi naj delavci s svojim denarjem v težavah pomagali podjetju, v katerem so zaposleni ... no, vsekakor pa po prebranem sodeč tudi Ana Turk nima pojma, zakaj točno bi moral poslanec SD Matjaž Han svoje dobro delujoče podjetje prodati svojim zaposlenim, tako da je toti članek - riskiral bom izbris s totega foruma - samo še eno populistično manipulativno sranje, ki so si ga za pridobivanje novih bralcev privoščili na Financah ...

[0513ANITO]

Firme delavcem NE moreš prodat za 1€...Še posebej ne poslovodstvu.

Ok, za 10€, 10 delavcem, vsem enako. Gra za malo firmo.
Potem pa pride FURS in oceni za 5 nul več, nabije davek na darilo.

Očitno je najceneje zadevo uničit in delavce socializirat :-))))))

Tovarne po osamoosvojitvi niso propadle, ampak jih je nova država preko lastninjenja več ali manj nacionalizirala, novi lasniki so jih pa preko finančnega izčrpavanja in zakreditiranosti povečini uničili ali prodali tujcem ali neukim novim lastnikom in upravljalcem.Levji delež lastništva družbemih podjetij so z denacionalizacijo pokasirali nekdanji nacionaliziranci, ki pa sploh niso znali ali znajo gospodariti z vrnjenim lastništvom. Denacionalizacijski upravičenci, kjer prednjači Slo. cerkev so dobesedno izropali velik del družbenega premoženja, brez da bi kaj več koristili sedanji državi Sloveniji.Seveda je tega ropanja kriva naša mlada država s sprejetjem ZDEN povsem na pamet, brez pogleda v prihodnost in v strukturo družbenega premoženja podjetij v materialni proizvodnji, ki je bil v pol stoletni praksi ustvarjen z delom in umom zaposlenih v teh podjetjih, prav tako, kot v podjetjih, ko jih je nacionalizirala oblast po letu 1945.
Delavci v nekdanjih " družbenih " podjetjih smo po logiki denacionalizacije prav tako upravičeni na povračilo solastništva v privatiziranih ( nacionaliziranih )podjetjih po letu 1991, kar bo uspostavilo množično delničarsko lastništvo sedanjih in prihodnjih podjetij v Sloveniji.To bi pa bil tudi edini pravi in pošteni način privatizacije pri nas in zagotovilo, da bo Slovenija izšla iz gospodarske krize ter naraščajočega hlapčevstva na svojo zemlji. Socialdemokracija verjetno želi podobno ureditev lastništva v naši državi, kot jo omenjam v opisani varijanti, sicer jo bo pa slovensko delavno ljudstvo prej ko slej doseglo v sedaj še nepoznani obliki revolucije in družbene preobrazbe.

Pred dvema letoma je bil vrh SDja seznanjen, da bi delavci Adrie tehnike kupili podjetje in da imajo denar pa niso nič storili da bi bila igra poštena do delavcev ??????????????. Prisluhnila je edino Združena Levica od vseh strank v Sloveniji.Ostalim strankam je mar za delavce in upokojence.

Ce bi to govoril en odtrgan poslanec, bi bilo smesno. Ce pa take govori ena vecjih strank, pa to ni vec hec. Tovarne delavcem, upravljamo pa mi, ker so delavci itak prebutasti. Ze lepo preizkusen recept.

Sedaj se pa zamisli: pri takem volilnem telesu, je to RES nemogoce? RES?
Malo krize in podpora vseh medijev: kapitalizem NE deluje. Razpad EU in je scenarij popolnoma verjeten.

Tudi sedanje stanje davkov in ostalega, bi zgledalo nemogoce s pogledom iz L 2005.
NIKOLI NE podcenjuj norosti volilcev.

KDO JE DELU UKRADEL ČAST?

Varuhinja človekovih pravic RS in Državni svet RS sta v četrtek, 24. 4. 2014, v dvorani Državnega sveta pripravila posvet z naslovom Kdo je delu ukradel čast?

Udeležence so uvodoma nagovorili predsednik DS-a Mitja Bervar, varuhinja človekov pravic Vlasta Nussdorfer in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.

Udeleženci posveta so iskali odgovore na vprašanja, kako se organi ukvarjajo z uresničevanjem pravic delavcev, kje so največje sive cone, kako učinkovito poteka pregon kršiteljev pravic delavcev in kakšne so možnosti za izboljšave na tem področju. Svoje poglede, stališča in predloge so poleg Varuha predstavili predstavniki in predstavnice državnih organov, civilne družbe, sindikatov in strokovne javnosti.

Glede ureditve trga dela je moje mnenje sledeče: BISTVO REFORME TRGA DELA JE ZAGOTOVITI SISTEM: "ZA POŠTENO DELO POŠTENO PLAČILO" po vzoru Švice, Avstrije in Nemčije, ki dokazano deluje.

Zakaj?

Človek je edino živo bitje na našem planetu, ki živi za to, da ustvarjalno dela, ne glede na to, kako je to delo produktivno. Zato je delo ena od najpomembnejših kategorij v življenju vsakega človeka.

ARBEIT MACHT FREI.

Večini Evropejcev je verjetno znano, kdo in kje je dal napisati to parolo. Kako je potekalo izvajanje te parole, pa sem imel možnost izvedeti »iz prve roke«, saj je moj oče preživel dve leti trpljenja v koncentracijskem taborišču Dachau, nato pa še pol leta do konca vojne v Mathausnu. Svojim otrokom o preživetih grozotah sicer ni veliko govoril, ko pa se je o tem pogovarjal s sotrpini, med katerimi je bil tudi njegov brat in pripovedoval znancem, ki so prihajali v hišo, smo tudi otroci lahko slišali, kaj je dejansko pomenila ta parola.

DELO OSVOBAJA oziroma OSVOBAJANJE DELA

je bila parola, katero je stalno uporabljal in skušal modificirati in nadgrajevati tudi Edvard Kardelj, vse do izpeljave definicije socialističnega samoupravljanja (delavski razred-subjekt osvoboditve dela). Vendar pa pri pojmovanju delavskega razreda nikakor ni odstopil od definicije, da predstavljajo delavski razred vsi delovni ljudje, z izjemo zasebnih lastnikov. Tudi sam sem bil na začetku osemdesetih let (demokratično izvoljen s tajnim glasovanjem, za razliko od predstavnikov drugih oddelkov v podjetju, kjer so bili člani v delavski svet praviloma postavljeni od zgoraj) član delavskega sveta srednje velikega uspešnega proizvodnega podjetja. Tako sem tudi na podlagi lastnih izkušenj spoznal zgrešenost Kardeljeve definicije delavskega razreda (ta definicija namreč zasebnih lastnikov (domnevno gre za lastnike proizvajalnih sredstev po takratni terminologiji) ne vključuje med delavski razred in posledično med delavce). Normalno uravnovešen človek bo s svojim premoženjem zagotovo bolje gospodaril kot s skupnim (ne glede na to, ali je to premoženje zadružno, družbeno ali državno).

DELU ČAST IN OBLAST.

Je parola, ki se večkrat ponavlja tudi v sedanjem času. Retorično se sicer lahko vprašamo, ali delo samo lahko izvaja oblast. Če smo malo cinični, lahko rečemo, da so pri izvajanju oblasti po tej paroli delu na pomoč vedno priskočili boljševiki. Dejansko so to parolo boljševiki zlorabili za prevzem in ohranjanje oblasti na velikem delu teritorije našega planeta (in celo širše) in nad velikim delom prebivalstva. Tudi pojem demokratični socializem nedvoumno skriva v sebi to boljševistično pripravljenost pomagati delu pri izvajanju oblasti.

ZA POŠTENO DELO POŠTENO PLAČILO.

Bistveni problem v zvezi z delom pa predstavlja ustrezno plačilo za opravljeno delo. Po čisti tržni logiki bi tudi ceno dela lahko določalo razmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile. Vendar pri določitvi cene dela ta tržna logika odpove. Zakaj? Že kot srednješolec sem pred več kot štiridesetimi leti zapisal, da na višji razvojni stopnji kot je človeštvo, bolj prefinjen je način izkoriščanja človeka po človeku. Spomnim se, ko je bila pred nekaj leti kar pompozno objavljena informacija, da delavec v proizvodnji porabi za izdelavo CLIA manj kot dvajset ur. To pomeni, da je v koledarskem letu en delavec izdelal vsaj 100 teh avtomobilov. Vendar si po mojih podatkih po takratni ceni avtomobila in povprečni plači tega delavca ni mogel od teh 100 proizvedenih avtomobilov kupiti niti enega. Če malo poenostavimo in ocenimo, da je pri proizvodnji avtomobilov predstavljal materialni strošek 50% prodajne cene, 30% prodajne cene pobere država, podjetju še vedno ostane 20 avtomobilov. Tudi če režija, razvoj in druge dajatve stanejo 90% stroškov dela, bi proizvodnemu delavcu morala ostati vsaj dva avtomobila za neto plačo za redno delo. V avtomobilski industriji se dejansko dajo ta razmerja najbolj točno izračunati.
Nesmiselno je v slovenski družbeni prostor prenašati in ponavljati znanstvena dela ali misli svetovno znanih teoretikov (ki svojih teorij podobno kot Kardelj nikoli niso preizkusili v praksi) na področju ekonomije.

Do danes je človek dokazal,da rešitev ne obstaja,razen,če zanemarimo vojne in revolucije.

Kapitalizem je hoja po štriku,pravna država pa naj pazi da ne padem.Da ne govorimo o tem kaj bi bilo ,če mi nekdo prereže štrik,hehe.

[rename]
Tovarne delavcem je očitno začetna fraza, da ne rečem zagonska parola za ogrevanje?
Kaj bo še sledilo temu?
Pogrom nad "kapitalističnimi prašiči med delovci" (copyright Shaman), h kateremu pozivala govornica v Lažgošah?!

Si prebral tole Iršičevo razmišljanje?
nova24tv.si/kolumna/...-odmevajo/

Kot Janšin volilec si dovolim komentirati Iršičevo kolumno.Za moje pojme je preživeta in pase.
Nikoli ni šlo za ideologijo,vedno gre samo za plen in status.Poglej premožensko stanje slo. politikov od 91.leta dalje.Vsi so si lepo opomogli državo pa zakreditirali.