Prihodki so za nekaj odstotkov višji, čisti dobiček je nizek v mejah računovodske kreacije ali napake. Pomembno je, da so delničarji pa tudi javnost začeli opazovati in spremljati stroške državnih podjetij, kam se preliva državni denar in v čigave žepe gre. Upajmo, da bodo pod podrobnim drobnogledom tudi druga državna podjetja kot so Telekom, Petrol, Triglav, železnice, banke...Le tako si lahko obetamo spremembo pri upravljanju državnih podjetjih. Npr. bilo bi zanimivo izvedeti koliko odvetniških pisarn se »pase« na državnih pašnikih... Spomnim se, ko je znanec, delničar Krke v družbi košarkaških navdušencev ropotal, da se ne strinja z nakupom dragih košarkarjev, ki igrajo za domačo Krko, njemu pa istočasno Krka za njegove delnice izplačuje bedne dividende. Seveda, košarkaškim navdušencem ni bilo prav, zdi pa se, da je Krka prisluhnila delničarju (delničarjem) in dragih košarkarjev v Novem mestu ni več, primerna temu je kakovost košarke.

[FIN-311684]
Prihodki so za nekaj odstotkov višji, čisti dobiček je nizek v mejah računovodske kreacije ali napake. Pomembno je, da so delničarji pa tudi javnost začeli opazovati in spremljati stroške državnih podjetij, kam se preliva državni denar in v čigave žepe gre. Upajmo, da bodo pod podrobnim drobnogledom tudi druga državna podjetja kot so Telekom, Petrol, Triglav, železnice, banke...Le tako si lahko obetamo spremembo pri upravljanju državnih podjetjih. Npr. bilo bi zanimivo izvedeti koliko odvetniških pisarn se »pase« na državnih pašnikih... Spomnim se, ko je znanec, delničar Krke v družbi košarkaških navdušencev ropotal, da se ne strinja z nakupom dragih košarkarjev, ki igrajo za domačo Krko, njemu pa istočasno Krka za njegove delnice izplačuje bedne dividende. Seveda, košarkaškim navdušencem ni bilo prav, zdi pa se, da je Krka prisluhnila delničarju (delničarjem) in dragih košarkarjev v Novem mestu ni več, primerna temu je kakovost košarke.

No, jaz sem v tem članku zasledil zelo pomemben cilj oz. obljubo za leto 2018. Za razliko od vsem mambo jumbo nabijanj, je v tem članku zelo konkreten podatek, da bo Gorenje v letu 2018 zadolženost znižal za 75 milijonov EUR.

Me pa zanima kako za vraga delničarji ne popizdijo - vrednost delnic Gorenja je praktično že v območju junk, dividend spet ni, načrti se ne uresničujejo, ni nobenih znakov, da se bo karkoli izboljšalo itd.

Pa še nekaj, glede na to, da Gorenje posluje v zreli panogi se mi tako nihanje dobička zdi dokaj čudno.

Redimo leta 2010 ko je bila kriza na vrhuncu je Gorenje imelo višji dobiček kot leta 2017 ko je bila v Evropi, ki je glavni trg Gorenja, rekordna rast.

Skratka ogromno ene finančne telovadbe.

Prej so kao potrebovali 4 leta da so dolg znižali za 30 milijonov. Letos naj bi ga pa kar za 75 milijonov. Čudno vse skupaj.

[sopranos]
Pa še nekaj, glede na to, da Gorenje posluje v zreli panogi se mi tako nihanje dobička zdi dokaj čudno.

Nihanje cen surovin?

[bc123a]
> [sopranos]
> Pa še nekaj, glede na to, da Gorenje posluje v zreli panogi se mi tako nihanje dobička zdi dokaj čudno.

Nihanje cen surovin?

Ja, dober point. Ampak tudi tam so pogodbe za več let. In takoj ko se zgodi kaj takega, se pač na ravni stroškov in organizacije skuša najti prihranke.

Glede na to, da so se finančni viri pocenili, Gorenje je selil proizvodnjo in ne vem koliko vlagal in optimiziral, pa leta 2017 je maloprodaja rastla itd. Po sami logiki bi se stvari za Gorenje morale izboljševati ne pa poslabševati.

Kljub temu, da gre za zrelo panogo, vseeno ne gre za panogo, ki je v upadu tako kot kakšni časopisi, klasična pošta itd. Ljudje še vedno potrebujejo pralne stroje, štedilnike itd.