[Endimion]
Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.

Statisticno se v javni dolg steje tudi dolg nekaterih drzavnih podjetij. Naprimer DARS HSE, elesov,... tudi DUTB.

Hvala za pojasnilo. Sem podatke navajal na podlagi objav stat.si

Pri cemer imata DARS in HSE pokrito to v svojih bilancah in ga zaenkrat se odplacujeta/servisirata. Dutb pa je spv ki je s tem dolgom kupil tlslabe terjatve od nacionaliziranih bank.

A proracun odplacuje obresti le za 28,7 milijarde, in ne vseh 32.

Marca letos zapade v placilo ena eur obveznica z nominalo 1000 milijonov, maja pa se ena dolarska tudi z nominalo 1000 milijonov ($). Skratka do konca maja mora drzava upnikom vrniti cca 1,7 milijarde €. In dobrobit za proracun je v razliki OM ki pri teh zneskih nominale lahko komot pomeni 50 mio manj odhodkov za obresti letno in za toliko nizji celokupni primankljaj.

Vse kar se s tem prihrani se sproti porabi z razno ravnimi višanji. Saj ne pravim, da ni dobro da se to dela, ker je super. Ampak vemo, da ima ta palica dva konca in da bo ob naslednji krizi ravno obrnjeno, ko bo treba za vsak zapadli dolg najeti nov dolg, po višji obrestni meri.

15 januarja bodo objavili podatke proračuna za december lani. V kolikor ni bilo nekih predfinanciranj nekih euro projektov, al neke druge groze, bi lahko celo imeli uravnotezen proracun. Prvic po letu 2008. Morda. Bomo videli. Z onim placevanjem bolnicam so mi sliko mal pokvarili v novembru. December pa je ponavadi mocan s kakim ddv jem..

Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.

Ne vem zakaj potem EU institucije pravijo, da se strukturni primanjkljaj Slovenije povečuje. Na zunaj je s tem proračunom še dokaj lepa slika, spodaj pa se dogajajo zadeve, ki niso najboljše. To, da ima vlada celo ideje o zviševanju DDV to tezo potrjuje. Apetiti javnega sektorja so preprosto preveliki, predvsem pa prehitri.

[sopranos]
> [Endimion]
> Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.
>

>
> Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.

Ne vem zakaj potem EU institucije pravijo, da se strukturni primanjkljaj Slovenije povečuje. Na zunaj je s tem proračunom še dokaj lepa slika, spodaj pa se dogajajo zadeve, ki niso najboljše. To, da ima vlada celo ideje o zviševanju DDV to tezo potrjuje. Apetiti javnega sektorja so preprosto preveliki, predvsem pa prehitri.

To sem pisal tudi že v novembru:
Strukturni napor je pogruntavščina Bruslja podobna izračunu bančne luknje v Slvoeniji in izhaja iz Pakta o stabilnosti in rasti!
Po posebni "metodologiji", ki ima vrsto pomanjlkjivosti, kot pri izračunu bančne luknje v Sloveniji se "ugotovi", kakšna bi bila gospodarska rast v Sloveniji, če bi bila proizvodna vrzel nič. (to poenostavljeno pomeni, neko normalno število brezposelnih in normalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet) V letu 2007 ali osem smo imeli pri nas dodatno zaposlenih 60.000 tujcev in breposelnost na ravni 55.000 ljudi in veliko izkoriščenost strojev, zato so se podjetja zadolžila za 8 milijard, za obnovitev kapacitet. V tistih razmerah je sedaj za nazaj jasno, da smo imeli "takoimenovano pozitivno vrzel".
Danes pa je stanje vesoljsko daleč od tistih razmer. Še vedno imamo 82.000 brezposelnih, kar pomeni, da je delovno aktivnih bistveno manj kot pred 10 leti in tudi investira se ne tako divje, kar pomeni da so tudi kapacitete normalno izkoriščene.
Res je, da imamo zelo visoko gospodarsko rast, toda mnogo kazalcev kaže, da je dolgoročno vzdržna in ne posebej pregreta.
Ker to ni neka eksaktna znanost se je Bruselj zelo hitro premislil in najprej trdil, da je naša letošnja rast 1 o.t. nad vzdržnostjo in pred nekaj dnevi za povečano gospodarsk rast glede na napovedi rekel, da je zgolj 0,6 o.t. nad dolgoročno vzdržnostjo (ničelno proizvodno vrzeljo).
Mramor je kot dober ekonomist Bruselj pred dvemi leti nagnal v kozji rog, pri njihovem blejanju čez prst o strukturne naporu.
Metodologija za to je zanič in sedaj nam na podlagi te metodologije neki bruseljski birokratek nekaj grozi kot 2. ali tretji najuspešnejši državi po rasti BDP, naj že izvedemo take ukrepe, ki bodo zmanjševali rast (koko podobno z BS in letom 2013).

Skratka nihče še najmanj pa nek bruseljski nižji uradniček nima sposobnosti napovedati prihodnosti. Kako jo napovedujejo za Slovenijo, sem že nekajkrat pokazal z izračuni, kako so jo napovedali pri bančni sanaciji, je tudi znano.

In nato ta uradniček na podlagi teh "čez prst ocen", ki so jih pripravili neki noname, ki so vedeževalci za Bruselj, izračunajo naš strukturni napor.

NE ME ZAJEBAVAT!