2.Ni zelo pomembno, ali bo v Avstriji leta 2030 iz OVE 100 % ali npr. 80 % elektrike. V nobenem primeru ne bo presenečenje, če bodo razogljičenje avstrijske energetike spremljali okrepljeni pritiski na sosede, naj se odpovedo jedrskim in termoelektrarnam.

To se mi zdi ključna ugotovitev. In zopet si velikega severnega soseda ne bodo upali drezati, da jih ne dobijo po prstih in se bodo spravili na nas.

Ja, in, kakor ugotavljajo komentatorji, potem naj imajo brezogljično elektriko tudi ponoči in ob oblačnih, brezvetrnih in suhih tednih.

Pa tudi, če to vse uresničijo, je še vedno 80% končne energije ogljične (promet itd). Tako, da - mnogo fantaziranja in sajenja rožic za politične potrebe. Folk pa naseda na praznjenje lastnih denarnic, da si kupuje odpustke za "vgrajen" greh, da so ljudje, in da pač živijo.

[Mrnjafko]
Pa tudi, če to vse uresničijo, je še vedno 80% končne energije ogljične (promet itd). Tako, da - mnogo fantaziranja in sajenja rožic za politične potrebe. Folk pa naseda na praznjenje lastnih denarnic, da si kupuje odpustke za "vgrajen" greh, da so ljudje, in da pač živijo.

Seveda lahko stvari razumete tudi tako. Lahko pa avstrijsko odločitev postavite v širši kontekst, na primer ob bok odločitvam Velike Britanije, Francije, Italije in drugih držav o opustitvi premoga do leta 2025. Ob bok odločitvam v številnih mestih o prepovedi vožnje z dizli. Ob bok vse več korporacijam, ki so se zavezale k zmanjšanju izputov.

Kako naj v takšnih okoliščinah ukrepa odločevalec, torej župan, premier, CEO? Naj upa, da bo prišlo do zloma elektroenergetskega sistema in se bomo za dolgo časa vrnili k premogu? Kaj pa če ne bo prišlo do takšnega zasuka?

Na načelni ravni se v marsičem strinjam z vami. Vprašanje pa je, kako ravnati v praksi. Katero tveganje je manjše? Staviti na nadaljevanje dekarbonizacije ali na njeno temeljito upočasnitev? Direktorju ne bo noben čestital za načelno odločitev, če se bo izkazala za napačno...