V Avstriji so cene primerljivih del precej višje kot v Sloveniji, je pa trg, čeprav neformalno, tako zaščiten, da skoraj ni možno, da bi tuja podjetja izvajala večje projekte kot glavni izvajalec. Ta dela so rezervirana za domača podjetja, možno pa se je z njimi dogovarjati zgolj za podizvajanje.

Če 2. tira in Karavanškga predora ne bodo gradila slovenska podjetja, bo to zločin proti lastnim interesom. Pa se bojim, da ne bo tako. Imamo toliko raztrgancev, plačancev tujih interesov, da se lahko zgodi karkoli.

Ne pozabimo, da so naši gradbinci gradili šentviški predor in prilagali anekse na anekse, sicer, če bo nad karavanško investicijo bedela Avstrija ne pa slovenska politika preko nekakšnega novega 3TDK bo izvajalec izbran skrbno na podlagi referenc. Iz članka smo izvedeli, da doma nimamo prav nobenega podjetja, ki bi imelo reference pri gradnji predorov. Zastavlja se vprašanje kdo bo gradil predore na trasi drugega tira?

Gradbeništvo je leglo korupcije, ki temelji na delovnih mestih za migrante iz Bosne. Država ni prezrla le gradbeništva, obrnilo so tudi hrbet visokim tehnologijam, naši informatiki so vrsto let delali po srbskih, ne evropskih cenah, IT podjetja so propadala, kader se je preselil v tujino.

Zdaj nam spet solijo pamet z betonom ... Slovenska politika ima beton v glavah, gradbeništvo je vse kar vidijo. Prihodnost temelji na visokih tehnologijah, ne na betonu in kmetijstvu.

IT je daleč najlažje preseliti v tujino, gradbeništvo pa praktično nemogoče, zato sta panogi neprimerljivi. Gradbinci smo najbolj zainteresirani, da se v naši panogi naredi red in vzpostavi transparentnost, to pa pomeni tudi poštene cene in plače.
Nismo vsi gradbinci lopovi in ni nam interes kraja. Delamo in rezultati našega dela so vidni. Trenutno stanje panoge je slabo, vendar se izboljšuje. Večja podjetja kot je CGP ne morejo več izsiljevati podizvajalcev z dumpinškimi cenami, ker podizvajalcev preprosto ni dovolj in jim ni treba delati za tako mizerno plačilo.
Srednjeročno bo torej trg sam uredil nekatere anomalije, dolgoročno pa bo potrebno zmanjšati nihanje gradbene panoge. Kvalificiran zidar potrebuje 5 do 10 let, da se izuči, delovodja potrebuje še daljše obdobje, da zna kolikor toliko optimalno voditi gradnjo. Razpad panoge vsakih 20 let je za stroko, za izvajalce in za naročnike poguben. Ti v fazi investicije v letih suhih krav sicer nekaj prihranijo, a zaradi slabe kvalitete del vse izgubijo pozneje na vzdrževanju.