Jebite se, EK.

Konkurencnost evrope boste stolkli v nulo, medtem ko kitajci, ladijski promet, in se marsikdo drug, povzroci veliko vecino izpustov CO2.

In medtem ko Nemci prehajajo iz jedrske energije na lignit, boste vi se zaostrovali kriterije za avte.

Se enkrat se lepo j....

Ravno drugje nalimal, pa bom še tukaj:

Mnenje nemškega ministrstva o posledicah redukcije CO2.
Cilji, ki so si hih postavili za leto 2020 niso uresničljivi in za 2030 še manj, brez, da bi uničili nemško gospodarstvo. Tega ljudstvu niso nikdar hoteli priznati.

Zanimiva je slika, ki kaže, da le industrijske dežele zmanjšujejo CO2, vsi drugi (posebno Kitajci in Indijci) pa še večajo. Meja 1,5 do 2,0 stopinje je torej fake.

Kako naj Nemčija z 2% deleža na CO2 reši svet? Ga bo Slovenija z 0,02%? Pred leti so izračunali, da nemško reduciranje CO2 premakne mejo 2 stopinj za 6 mesecev. In Slovenija za 2 dni?

www.welt.de/wirtscha...Spiel.html

[bc123a]
Jebite se, EK.

Konkurencnost evrope boste stolkli v nulo, medtem ko kitajci, ladijski promet, in se marsikdo drug, povzroci veliko vecino izpustov CO2.

In medtem ko Nemci prehajajo iz jedrske energije na lignit, boste vi se zaostrovali kriterije za avte.

Se enkrat se lepo j....

Glede na toda večina dizelašev že zdaj muti okrog realnih izpustov, bomo sedaj naredili zakonodajo za še čistejša vozila ? :D

Nimamo kaj ZDA in Tesla vleče v to stran, Kitajci, Arabci pa se počasi strinjajo.

[Inside]
Nimamo kaj ZDA in Tesla vleče v to stran, Kitajci, Arabci pa se počasi strinjajo.

Tesla pa je prava rešitev za Globalno segrevanje in CO2.
Teslo.

[polene]
> [Inside]
> Nimamo kaj ZDA in Tesla vleče v to stran, Kitajci, Arabci pa se počasi strinjajo.

Tesla pa je prava rešitev za Globalno segrevanje in CO2.
Teslo.

Kapital odloča ne pa mirovniki in zeliščarji.

[alek14]
> [jezdec666]
> Drži. Evolucija bi morala iti v smeri bolj učinkovite rabe javnega prevoza, magari subvenciiniranega do te mere, da bi bil ekstremno poceni ali celo zastonj. V Sloveniji to pomeni takoj prihranek za vse, ker ne bo treba več izplačevat nesmiselnih potnih stroškov posebej. Za kratke razdalje je potem z vidika onesnaževanja manj pomembno, če uporabljap osebni avto, kolo, motor, noge...
>
> Aja šment, naše železnice in potniški promet sta v razsulu, slednje pa bi moralo biti hrbtenica medkrajevnega prometa. Zdaj smo 25 let spali in podpirali avtocestarske tajkune, uničili prej nekako delujoč javni promet, sedaj pa bomo lovili priključek z razvitimi. Drgao bo, drago.

Moje osebno stališče je, da je SLO izjemno redko poseljena in je treba to gledati kot prednost. Tu se nakazuje kot evolucijska prednost ukinitev množičnega javnega prevoza (stvari gredo same od sebe v tej smeri, ker pač narava okoliščin to zahteva). Je pa res, da nekateri norci menijo, da je Ljubljana Dunaj ali pa kako drugo velemesto. Kar morda dela v Londonu, morda ni uporabno tu. Skratka SLO ima lokalne okolnosti, ki zahtevajo osebno mobilnost in opustitev množičnega javnega prometa (individualni javni promet pa bi šel). Ni dovolj gostote prebivalstva, da bi bil javni promet lahko ekonomičen ali ekološki. Pol prazni avtobusi ali prazni vlaki, ki se okoli vozijo pač to niso. Še največja anti-ekološka inovacija so "parkiraj in naprej z busom". Največja ekološka obremenitev ne izvira iz goriva temveč iz vozila. Ideja parkiraj avto in naprej z busom zahteva dve vozili za isto pot.

Se strinjam, vendar naj nekdo to javno pove če si upa, da ne bo več vlaganja v potniški železniški promet. Ravno se bockajo z razpisi o nabavi novih garnitur, vagonov. Organizirajo naj se busi in ukine železniški prevoz za potnike na relacijah kjer je minus.
Infrastrukturo pa lepo prosim vzdržujmo zaradi prevoza tovora.

[alek14]
Moje osebno stališče je, da je SLO izjemno redko poseljena in je treba to gledati kot prednost.

Ne vem če je to ravno prednost, je pa res.

Problem s prometom v LJ in podobnih krajih pa ima IMO glavni izvor drugje: predrage nepremičnine v ekonomsko zanimivih lokacijah. Konkretno na primer, največ služb je v Ljubljani, kamor se vozi menda 100.000 (!) ali še več ljudi vsak dan od drugod na šiht. Namesto da bi se ljudje iz provinc selili v Ljubljano, kjer so dobili službo, se obratno celo rojeni Ljubljančani selijo ven, ker so stanovanja in hiše enostavno predraga za kupno moč normalnega (nikakor revnega) človeka. Potem se pa vsak dan vozakajo uro-dve...

Je pa res, da nekateri norci menijo, da je Ljubljana Dunaj ali pa kako drugo velemesto. Kar morda dela v Londonu, morda ni uporabno tu.

+1

S tem da bi sprostitev pozidave v LJ in posledično dostopnejše bivalne površine, za seboj gotovo potegnila preobrazbo mesta, ki bi se vsaj malo premaknilo v smer Dunaja (čeprav ne bo nikoli tako veliko), da bi lahko za vsakdanje "mobilnostne potrebe" mnogih ljudi (novih meščanov LJ) poskrbel javni prevoz/bicikel/noge - tistih mnogih ljudi, ki sedaj vsak dan zabijajo čas in denar z vožnjo v LJ iz Logatca, Trbovelj, Trebnjega, pa i šire.

Je pa to dobra prilika, da za prihodnost investiramo v baker. Cela Evropa bo potrebovala nove, obilnejše vodnike. Predvidevam, da so glavni vodi tudi bnakreni, ali?

Itak. Vecino izpustov v prometu zakrivijo najvecje ladje. Ja folk mora narocat robo iz kitajske. Sej to je to kar si napisal. Nekaj da javnost kupi. Zelo malo se pa nas vprasa kako se bo vso to elektriko zagotovilo.

Zadnjic sem gledal oddajo da kitajska ful vlaga v obnovljive vire energije. Da bo vodilna na tem podrocju.

[matjazfinance]
> [alek14]
> Moje osebno stališče je, da je SLO izjemno redko poseljena in je treba to gledati kot prednost.

Ne vem če je to ravno prednost, je pa res.

To je bilo napisano kot odgovor da bo razvoj javnega potniskega prometa drag, ker smo 25let spali. Ker smo eno obdobje razvoja zamudili bo treba to preskocit in glede na dejansko stanje ljudem omogocit elektricni prevoz po cesti z busi in avti, zeleznica pa naj bo za tovor ce se lahko Koper širi. Na ta nacin ubijes vec muh na en mah. Odpadejo visoke potrebe po hitrostih podhodih. Zeleznica je svoja zlata leta imela do1980. Sedaj je lahko konkurencna samo na redkih odsekih pri nas ali pa npr. Ljubljana-Beograd-Skopje z 200/h kar pa je utopija zaradi balkanskih zgodb.

Problem s prometom v LJ in podobnih krajih pa ima IMO glavni izvor drugje: predrage nepremičnine v ekonomsko zanimivih lokacijah. Konkretno na primer, največ služb je v Ljubljani, kamor se vozi menda 100.000 (!) ali še več ljudi vsak dan od drugod na šiht. Namesto da bi se ljudje iz provinc selili v Ljubljano, kjer so dobili službo, se obratno celo rojeni Ljubljančani selijo ven, ker so stanovanja in hiše enostavno predraga za kupno moč normalnega (nikakor revnega) človeka. Potem se pa vsak dan vozakajo uro-dve...

Ali pa so place middle class premajhne, ker si elita prevec vzame in denar je za nakup pre dragih nepremicnin. Samo namesto da jih kupi par tisoc ljudi jih ene sto.

>Je pa res, da nekateri norci menijo, da je Ljubljana Dunaj ali pa kako drugo velemesto. Kar morda dela v Londonu, morda ni uporabno tu.

+1

S tem da bi sprostitev pozidave v LJ in posledično dostopnejše bivalne površine, za seboj gotovo potegnila preobrazbo mesta, ki bi se vsaj malo premaknilo v smer Dunaja (čeprav ne bo nikoli tako veliko), da bi lahko za vsakdanje "mobilnostne potrebe" mnogih ljudi (novih meščanov LJ) poskrbel javni prevoz/bicikel/noge - tistih mnogih ljudi, ki sedaj vsak dan zabijajo čas in denar z vožnjo v LJ iz Logatca, Trbovelj, Trebnjega, pa i šire.

Ja koncentracija mesta in evropski delavnik tako da ljudje popoldne ne morejo susmarit, delat na njivah ker pridejo prepozno domov.
Ne vem ali to poveca kvaliteto zivljenja.

[alek14]
V primeru nižjega splošnega standarda, kar je slučaj s katerim se moramo čim prej soočiti, je nizka gostota prebivalstva način, da se dosega nižje stroške bivanja (visokogradnje so zelo drage).

Hm, tega pa ne razumem. Ali ni visoka gradnja v celoti gledano cenejša? (ok, odvisno kako visoka, ampak recimo toliko kot so visoke večje stolpnice v LJ verjetno še gre). Na isto parcelo spraviš več ljudi, verjetno je cenejša gradnja ene stolpnice za 100 družin kot gradnja 100 enodružinskih hiš... Tudi kasneje so nekateri stroški v bloku/stolpnici nižji kot v hišah (npr ogrevanje). In ker gre pri izbiri blok vs. hiša tudi za izbiro lokacije mesto vs predmestje/izven mesta, lahko znižaš tudi vsakdanje stroške commutinga...

Tudi pridelava hrane in industrija je lažja, če je gostota nižja. Prav tako preskrba z (obnovljivo) elektriko.

Tega tudi ne štekam, zlasti o industriji in preskrbi z elektriko...

Problem je, ker se gremo socializem in se bojimo kaj bo, če bi plevel pozidali.

Ja no saj, zato pa v večjih mestih ni dovolj pozidano, in so stanovanja predraga, folk se pa potem v gužvah vozi 50 km daleč v LJ na šiht....

[Inside]
Ali pa so place middle class premajhne, ker si elita prevec vzame in denar je za nakup pre dragih nepremicnin. Samo namesto da jih kupi par tisoc ljudi jih ene sto.

Ja imaš prav, lahko gledaš tudi iz te smeri, hehe. Plače middle class v Slovenistanu so tako nizke, da v bistvu srednjega razreda sploh ni....

No ampak cene nepremičnin so predrage tudi če pozabiš plače. Kako je lahko kvadratni meter v LJ tako drag kot na Dunaju in dražji kot v Celovcu?...

Ja koncentracija mesta in evropski delavnik tako da ljudje popoldne ne morejo susmarit, delat na njivah ker pridejo prepozno domov.
Ne vem ali to poveca kvaliteto zivljenja.

No, jaz ne vem če je pomemben element kvalitete življenja to, da popoldne delaš na njivi...
Gotovo pa poveča kvaliteto življenja, če ne zabiješ dve uri dnevno za prevažanje na šiht in domov.

[matjazfinance]
> [alek14]
> V primeru nižjega splošnega standarda, kar je slučaj s katerim se moramo čim prej soočiti, je nizka gostota prebivalstva način, da se dosega nižje stroške bivanja (visokogradnje so zelo drage).

Hm, tega pa ne razumem. Ali ni visoka gradnja v celoti gledano cenejša? (ok, odvisno kako visoka, ampak recimo toliko kot so visoke večje stolpnice v LJ verjetno še gre). Na isto parcelo spraviš več ljudi, verjetno je cenejša gradnja ene stolpnice za 100 družin kot gradnja 100 enodružinskih hiš... Tudi kasneje so nekateri stroški v bloku/stolpnici nižji kot v hišah (npr ogrevanje). In ker gre pri izbiri blok vs. hiša tudi za izbiro lokacije mesto vs predmestje/izven mesta, lahko znižaš tudi vsakdanje stroške commutinga...

Nizke gradnje so cenejse samo tam, kjer ni zoninga in je zemlja poceni.

Ljubljana je dvojna jeba zato, ker je zemlja za gradnjo draga, gradnja zelo regulirana, obenem pa strogo omejena najvisja visina zgradb.

[alek14]
> [matjazfinance]
> Hm, tega pa ne razumem. Ali ni visoka gradnja v celoti gledano cenejša?

Daleč od tega. Že načrtovalna faza zaradi kompleksnih analiz vetra, potresa je lahko veliko dražja. Okno za hišo je 200-300€/m2, fasadna zasteklitev (nebotičnk) je hitro preko 800€/m2.
Prave stolpnice morajo imeti strojno zračenje, klimo z zelo visoko stopnjo redundance. Požarna zaščita je lahko zelo kompleksna (poti reševanja, požano varne cone, preprečevanje širjenja in avtomatsko gašenje...). Res je, da se stroški gradnje do višine par nadstropij tam do 20 m nižajo, a to štejemo še pod nizko gradnjo.

To bi bilo za ljubljano cisto dovolj, pa mislim da so ze glede tega omejitve, v vecini ljubljane niti tako visoko ne smes.

[alek14]
> [matjazfinance]
> Hm, tega pa ne razumem. Ali ni visoka gradnja v celoti gledano cenejša?

Daleč od tega. Že načrtovalna faza zaradi kompleksnih analiz vetra, potresa je lahko veliko dražja. Okno za hišo je 200-300€/m2, fasadna zasteklitev (nebotičnk) je hitro preko 800€/m2.
Prave stolpnice morajo imeti strojno zračenje, klimo z zelo visoko stopnjo redundance. Požarna zaščita je lahko zelo kompleksna (poti reševanja, požano varne cone, preprečevanje širjenja in avtomatsko gašenje...). Res je, da se stroški gradnje do višine par nadstropij tam do 20 m nižajo, a to štejemo še pod nizko gradnjo. Za visoko gradnjo štejemo tisto, kar najvišja gasilska lestev ne doseže več. Stoplnice so ekonomične kjer je cena zemljišča astronomska (Manhattan, London City, Tokio...).

No, OK, sedaj mi je jasen problem - nisem poznal terminologije/definicije kaj je "visoka gradnja". V tem kontekstu (Ljubljana) sem imel v mislih stavbe velikosti recimo Celovških dvorov ali trnovskih blokov, maksimalno BS3 ipd. - skratka nisem pomislil da bi v LJ gradili novi Burj Dubai :)

> >Tudi pridelava hrane in industrija je lažja, če je gostota nižja. Prav tako preskrba z (obnovljivo) elektriko.
>
> Tega tudi ne štekam, zlasti o industriji in preskrbi z elektriko...

Imaš hidropotencial Norveške (hidroelektrarne) in 4 mio prebivalcev (Norveška) in lahko izvažaš elektriko. Sedaj pa djamo na Norveško hipotetično 60 mio prebivalcev (da dobimo gostoto prebivalstva Italije), naenkrat imajo hidro elektrike samo še za 10-15% preskrbe. :-)
Obnovljivi viri (kakršnikoli) imajo to naravo, da imajo nizko gostoto moči na km2. Logično je laže preskrbeti nizko poseljeno državo.

AHa, zdaj štekam - ti ne govoriš o gostoti poseljenosti, temveč o številu prebivalstva.

S prevozi je pa takole. Država je preko gradbenih lobijev in komunajzarstva podpirala in še podpira, da mlade družine kupijo (in ne najamejo) stanovanja. S tem so geografsko zaklenjeni. Ko pride čas za menjavo službe, je pogosto treba z avtom daleč. Sedaj bi taista država (župani?) omejevali posledico lastne strategije pri nepremičninah.

Ja točno to. Pri nas se gremo eno politiko, ko se vsi navadijo na eno stvar in se ustrezno prilagodijo, se pa politika obrne in si penaliziran ker si se prej ravnal po prejšnji politiki oziroma njenih posledicah... skratka konstantno jebanje v glavo.

Čeprav malo so tudi ljudje sami krivi. Mnogi Ljubljančani za podoben dnar kot stanovanje v LJ (sicer ne prav pretirano veliko) kupijo bajto izven LJ, potem se pa vozakajo... Zato ker MORAJO imet bajto, stanovanje je preveč bedno ali kaj.
Vidim pri mnogih prijateljih ali bivših sošolcih, ki so šli ven iz LJ. Jaz sem v čisto spodobnem in udobnem stanovanju, na šihtu ali v centru sem s kolesom v dobrih 15 minutah, itak pa vse nujne štacune, lekarno itd na dosegu max 5-10 minut hoje od stanovanja, šola je par sto metrov stran... Pa nisem plačal za stanovanje več kot oni za bajto, v bistvu manj, sedaj se morajo pa vsak dan prevažat par deset kilometrov daleč v službo in za vsak drek kupit se morajo usest v avto... Ja, majo pa bajto (kar tudi izven LJ, pri sodobni stisnjeni gradnji pomeni mogoče ene 30-50 kvadratnih metrov lastne zelenice pred vhodom, great success)...

[matjazfinance]
> [Inside]
> Ali pa so place middle class premajhne, ker si elita prevec vzame in denar je za nakup pre dragih nepremicnin. Samo namesto da jih kupi par tisoc ljudi jih ene sto.

Ja imaš prav, lahko gledaš tudi iz te smeri, hehe. Plače middle class v Slovenistanu so tako nizke, da v bistvu srednjega razreda sploh ni....

Zato pa pravim elita pobere vse. In drži cene visoko.

No ampak cene nepremičnin so predrage tudi če pozabiš plače. Kako je lahko kvadratni meter v LJ tako drag kot na Dunaju in dražji kot v Celovcu?...

Da ampak povpraševanje obstaja tujci elita premalo enot banke ne znižajo itd o tem je bilo veliko napisano zakaj je tako.

> Ja koncentracija mesta in evropski delavnik tako da ljudje popoldne ne morejo susmarit, delat na njivah ker pridejo prepozno domov.
> Ne vem ali to poveca kvaliteto zivljenja.

No, jaz ne vem če je pomemben element kvalitete življenja to, da popoldne delaš na njivi...
Gotovo pa poveča kvaliteto življenja, če ne zabiješ dve uri dnevno za prevažanje na šiht in domov.

Ko si 30 ni kreša ko si čez 40 se ne splača ker je penzija blizu tam je pa vas zakon. Pozres vožnjo druge ni. Najemniski trg je ključ.