"... dejstvo ostaja, da so slovenska sodišča neučinkovita, kakovost preštevilnih sodb pa je tudi na zelo nizkem nivoju. Tako stanje kliče na odgovornost za spremembe predvsem sodnike, zakonodajno ter izvršilno vejo oblasti, in slednjič tudi akademsko skupnost."

Če je to dejstvo, bi bilo dobro, da se začnemo učiti od držav, ki imajo urejen pravni sistem.

Kako je slovenski pravni sistem različen od avstrijskega, so opisali na times.si:
"Sodni postopek v Avstriji je podoben našemu, vendar se v državi s stoletno birokratsko tradicijo ne oklepajo zakonsko predpisanih procedur z nepotrebno togostjo. Bistveni pogoj za njihovo ekspresnost je dejstvo, da so sodniki v avstrijski družbi nesporna avtoriteta. V dvorani nikoli ni dvoma o tem, kdo je gospodar.

Nespoštovana sodišča so idealen poligon za izvajanje zavlačevalnih manevrov obtožencev, ki se stopnjujejo po nekakšnem pogosto kopiranem receptu; z zahtevo po izločitvi sodnega senata, preklicem pooblastil zagovornikov in izjemno priljubljenimi zdravniškimi opravičili. Onkraj severne meje takšni triki ne vžgejo, tam položijo pripornika na operacijsko mizo in mu kirurgi vstavijo tri srčne obvode, da mu omogočijo sedenje na zatožni klopi.

V takšnem pravnem redu se znajdejo za zapahi tudi vplivni politiki ali menedžerji ... v Avstriji sodniki niso v vrhu plačilne lestvice. Je pa tam črna sodniška halja nekaj častivrednega."

Ce hocete imeti iste ljudi na istih mestih in upate, da bodo mislili drugace, jim odsraufajte glave in nasraufajte nove. Ali pa ozehtajte njihove mozgane.

Matej, zelo me zanima vaš obljubljeni načrt sprememb.
Moje mnenje je, da pravni red ni zgolj tržna niša, ampak trenutno najbolj deficitarna dobrina.
Vse predlagane družbene izboljšave so odvisne od politične volje.
Politično voljo oblikuje vladajoči razred (vladna koalicija).
Vladajoči razred pa so ljudje.
Zato žal brez zamenjave ljudi v oblastni hierarhiji ni možno udejanjiti predlaganih družbenih izboljšav.
Komunizem in postkomunizem je žal še vedno relevanten pojem.
Zakaj?
Kučanov zgodovinar Repe je namreč pred kratkim zapisal sledeča realna dejstva: »Nekdanji komunisti so se porazdelili po različnih strankah, z njimi pa tudi navade in obnašanje. "Demokratični centralizem", novodobna "moralnopolitična neoporečnost", želja po obvladovanju vsega družbenega življenja, zahteve po brezpogojni uradniški in novinarski ubogljivosti, sledenje in nadzor, vloge tajnih služb, ne nazadnje manifestativna "afežejevska" emancipacija (razni ženski forumi po strankah in "starletne" poslanke)… so kaj več kot zgolj recidivi prejšnjega sistema v novodobnem kapitalizmu.«
Mnogokrat sem že ponovil sledeče:
Normalno Slovenijo lahko zgradimo le brez UDBE (to je brez npr. Peterletov in Jambrekov). Dejansko je potrebno porušiti Boljševizem.
Po Đilasu je sedanje stanje naše družbe teorija Novega razreda (ali celo dveh Novih razredov), bolj klasično je to Boljševizem oziroma neke vrste pozitivna diskriminacija (ustvarjanje privilegijev za svoje ljudi, kot je zapisal Đilas) in neukrepanje državnih funkcionarjev in uradnikov (zaradi dvojnih meril op. a.) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisal Đilas).
Dolgoročna rešitev za normalno Slovenijo je, oziroma bi bila, da Slovenci izberemo za svoje voditelje in odločevalce ljudi, ki jih presejemo skozi naslednje sito:
-da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ideološke politične stranke,
-da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
-da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
-da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
-da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo - ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
Le tako presejani predstavniki ljudstva bi po mojem mnenju lahko predstavljali povezovalno in državotvorno, programsko in razumsko sredinsko politično skupino, ki bi Slovenijo usmerila k švicarskemu HARMONIZMU.
Cerar se s takšnim sitom ni strinjal, vi g. Matej pa se glede tega še niste opredelili.

Glede omajanega zaupanja v slovensko sodstvo pa je moje mnenje sledeče:
Javno znanih anomalij slovenskega sodstva je zagotovo dovolj, da so njegovi zagovorniki zapravili vso verodostojnost in kredibilnost. Morda bo kdo mislil, da sem privoščljiv, toda vsi zagovorniki slovenskega sodstva si zaslužijo, da bi sodne anomalije oziroma kršitev temeljnih človekovih pravic občutili tudi na lastni koži.
Skrajno nedopustne so kršitve temeljnih človekovih pravic s strani državnih uradnikov, še posebej s strani vrhovnih sodnikov, kot je sedaj spet veliko govora. Za Udeta »kao« niso nekaj tako groznega, za tiste, ki jih doživljamo pa verjemite, da tega vsaj jaz ne bi privoščil nikomur. Glede sodne krivice imam v več kot 20 let trajajočem postopku na žalost tudi lastne izkušnje. Človek se počuti razčlovečen. Vendar gre tu za posameznike in njihov lastni interes, ki sicer tudi predstavlja do določene mere javno korist, vendar pa to ni usodno za državotvornost.
Za državotvornost in zagotavljanje javne koristi pa je bistveno (in usodno)nekaj drugega. To je neke vrste pozitivna diskriminacija, ki jo izvajajo taisti kršitelji človekovih pravic z ustvarjanjem privilegijev za svoje ljudi, (kot je zapisal Đilas) tipa Janković, in neukrepanje državnih funkcionarjev in uradnikov (zaradi dvojnih meril) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisal Đilas) - (op. a. proti elementarnim ubijalcem še nekako ukrepamo).
Dokler ne porušimo tovrstnega boljševizma, vsaj jaz nimam upanja, da bi lahko odpravili kršitve človekovih pravic.
Trenutnemu stanju v sodstvu se sploh ne moremo čuditi oziroma spraševati, kako je to mogoče. France Popit je Kučanu februarja 1989 pred dokončnim razhodom 'starejših tovarišev' z reformisti, jasno povedal, da se oblast ne drži skupaj s 'pridiganjem', pač pa mora imeti partija kontrolo nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko (vir Mladina). Sodišča niso slučajno na prvem mestu.
Jaz imenujem naš prenormirani pravni sistem birokratsko urejen kaos ali džungla predpisov s hudourniki sprememb. Zakon je vsekakor v pisni obliki izražena volja vladajočega razreda.
Sodniki (po moji oceni žal kar večina) pa očitno v tej džungli predpisov zatirajo svojo vest, ne mislijo s svojimi glavami in »nimajo jajc« ali (po Naratovo: "pričakovalo se je, da bom podpisal") odločijo kot se je pričakovalo oziroma narekovalo. Glede sodnikov pa je že Švejk ugotovil, da jim ni težko obsoditi ne krivega in ne nedolžnega. Ni pa pristavil, da ima v mislih »kurje tatove«. Pri večjih zadevah večina sodnikov v nedogled čaka na namig z višjega nivoja. Epilog vsega tega pa je, da laži in velike kraje ter zlonamerna sprenevedanja postanejo napake oziroma svinjarije in ne (kot so se dogovorili že pred 4000 leti) grehi, kar je in očitno še bo zniževalo povprečni relativni nivo blaginje vsem Slovencem. Zato vsa čast sodnikom (in sodiščem), ki kot izjeme potrjujejo to pravilo.
Tudi sodniki in sodnice so le ljudje s svojimi slabostmi in šibkostmi, ki jih ni možno odpraviti zgolj z usposabljanjem. Za odločanje po vesti in poštenju v smislu iskanja pravične odločitve so naši sodniku zagotovo dovolj strokovno usposobljeni. Bistvena pa je politična volja vladajoče strukture v državi. Potrebna je tudi pozitivna kadrovska selekcija sodnikov.
PS: Še posebej zanimivo se mi zdi naslednje spoznanje v članku: »Na tej točki spoznanja smo predvsem tisti, ki prisegamo na politični liberalizem, prisiljeni v paradoksalno izjavo. Potrebujemo močno državo! Za učinkovit boj proti vsem mogočim interesnim skupinam, ki parazitirajo na skupno dobro, še posebej pa zoper tiste, ki jih tako rekoč ni več mogoče ločiti od pojma mafijske skupine v klasičnem pomenu te besede.«
Poznam primer dobre prakse na Norveškem. O tem pa kdaj drugič.

Narobe ... iz dveh razlogov.

1. Zakaj sta se sogovornika sprla? Zato ker podpirata koncept mafijske države samo želita, da je "njihova" stran v sedlu.

2. Napad na sodstvo. Pravosodje sega čez vse veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno. Vedno znova se osredotočamo na sodno, ki je neodvisna, da se ne bi bilo treba spopadati z izvršilno in zakonodajno, katere dejansko volimo. Imamo zakone polne lukenj, teh ni ustvarilo sodstvo, temveč parlament. Policija pelje šlampaste postopke, rezultat pa sodnik mora izločiti, kriva je izvršilna oblast, ne sodstvo. Tožilci spravljajo zadeve v zastaranje, za to ni krivo sodstvo.

Poglejmo samo primer korupcije v javnem naročanju. Na spletnih straneh Državne revizijske komisije imamo cel kup razveljavljenih javnih razpisov. Razveljavljeni so, ker je državni organ kršil predpise. Kakšne so bile posledice za državne uslužbence? Nobenih ni bilo, napredovali so. Za vsako kršitev predpisov bi lahko ministrstvo odpustilo odgovorno osebo iz krivdnih razlogov, kajti odgovorni organ je že ugotovil kršitev. Nobene preiskave ne potrebujejo, nobenega policijskega postopka, nobenih tožilcev ... predvsem nobenega sodišča. Zakaj pa tega ni, vedno znova pa udrihamo po sodstvu?

Zato, ker politika skriva svojo odgovornost za korupcijo. Sedež korupcije je v državnih organih kateri so del izvršilne oblasti, ne sodstva. Zagotovo je tega precej tudi na sodiščih, ampak začeti je treba v parlamentu in izvršilni oblasti, ne v sodstvu.

Kaksen hec je neodvisno sodstvo. Vprasajo Udeta, ce sodniki in tozilci lahko odgovarjajo za napake v sojenju. Odgovor: kategoricen ne. Tako je z zakonom/ustavo predpisano. Naslednje jutro: sodnici sta ovadeni, ker sta posredovali zaupne podatke, jih dovolili fotokopirati odvetniku... Kdaj so torej neodvisni in kdaj niso? Pa se kako bi morali biti odvisni od profesionalnih odlocitev. Kot vsi.

Pri nas niti uslužbenci na ministrstvih niso odgovorni za napake, kaj šele sodniki. Osebna odgovornost je bila izbrisana iz celotnega javnega sektorja, v tem je problem, čeprav nobene pravne podlage ni za to neodgovornost. Preprosto je vsaka ustanova sama spisala "svoj zakon", zakon ki ureja njeno delovanje in iz tega so vrgli ven vse člene o lastni odgovornosti oz. sankcijah.

Državni organi lahko kaznujejo državljane in podjetja, sami pa nikoli niso odgovorni za kršitev predpisov. Lahko zamujajo roke, falsificirajo postopke ipd. vse brez odgovornosti.

Druga zabavna zgodbica: novinar RTV je naredil intervju s Thompsonom in po luftu odletel. Brez pardona. Je zaradi njega skoraj odletela Biziljeva, Rebernikova pa se bo. In pride v studio pijana Gobceva, se blamira sto na uro tudi v pogovoru s tujim gostom. IN? Preberi limonade os stiskah, stresih, danes v Dnevniku cela stran jeremijad, kako je hudo novinarjem. Ne morejo mimo nesramnosti JJ, ki je napadal presstitutke. Pa ne Gobceve. Oh in sploh. Novinarki je treba pomagati. Ni letela po luftu. O ne, o ne. To pa ne.

Sprla sta se, ali je Slovenija komunistična ali postkomunistična mafijska država.

Getting my pitchfork ready...

....Berem... berem... čakam na kaj modrega...

Na tej točki spoznanja smo predvsem tisti, ki prisegamo na politični liberalizem, prisiljeni v paradoksalno izjavo. Potrebujemo močno državo!

D fak is he talking about?

potrebujemo nacionalni sklad za vzpostavitev robustne pravne države.

Wait, dude is crazy.

Pred samo izbiro ukrepov za reformo slovenske pravne države pa je treba identificirati temeljne pomanjkljivosti delovanja slovenskega sodstva kakor tudi pravosodja v širšem smislu.

Or stupid. Al pa.. wait a second... meša vsegliharsko meglo. In gre zgolj za še enag od rokohitrskih mojstrov preusmerjanja pozornosti od resničnega temejnega razloga na nekaj drugega.


Rewind.

Sprla sta se, ali je Slovenija komunistična ali postkomunistična mafijska država.
Pa saj sta se prepirala o oslovi senci!
Pred samo izbiro ukrepov za reformo slovenske pravne države pa je treba identificirati temeljne pomanjkljivosti delovanja slovenskega sodstva

Ker sklepam, da avtor ni blesav, je edini možni zaključek, da je razlog za razvlečeno pisanje s komaj kaj ali nič vsebine zgolj in samo manipulacija.

Vesna Pavlič Pivk. Bivša predsednica okrajnega sodišča, se je razkazovala v komunistični pionirski opravi. Kako je komentirala nepravnomočno sodbo verjetno ni treba posebej ponavljati. Zdaj ustvarja politiko sodstva na ministrstvu za sodstvo. Bolano. Ampak, eh, oslova senca.

Karmen Erčulj. Ni povsem jasno, ali je mislila na Zokijevo premoženje v hlačah (ki naj bi ga očitno kar rad delil z oboževalkami) ali kaj drugega s tistim njenim "Nekaj ima tale Zoki". Zoki namreč nima nič, kot bodo izkusili upniki njegovih podjetij. Ampak... nekaj ima Karmen. Karmen ima odločujočo vlogo pri blokiranju dostopa do dokazov pri raziskovanju bančne luknje. Karmen blokira dostop do informacij. Nekaj ima naš Zoki. Naprimer podporo Kučana ob kandidaturi za župana. Oslova senca pač. Da o uničenju dokazov ne izgubljam besed.. pač, še ena oslova senca. Meh.

Oslova senca. Šur. Čisto normalno v vsaki demokratični pravni državi. Maj bed.

"Na tej točki spoznanja smo predvsem tisti, ki prisegamo na politični liberalizem, prisiljeni v paradoksalno izjavo. Potrebujemo močno državo!"

Tu se dr. Avbelj, ki ga sicer cenim, moti. Sam nisem prisiljen v dajanje nobenih paradoksalnih izjav. Težava je predvsem v pridevniku močno. Lahko bi uporabil pridevnike, kvalitetno, pravično, zaupanja vredno, učinkovito, in ne bi doživel mojega komentarja, saj je ostanek prispevka sprejemljiv.
Najprej sprehod po zgodovini:
1. V ameriški Deklaraciji o neodvisnosti je zapisano, da mora država varovati obstoječe (naravne) pravice, ne pa podeljevati novih.
2. Francoska revolucija je določila kazenski postopek in enakopravnost državljanov pred sodiščem.
3. Lincoln je prekršil temeljno pravico, ki izvira iz Deklaracije o neodvisnosti, pravico do samoodločbe in odcepitve. Od takrat naprej imamo težavo, predvsem pa je utemeljil »warfare state«.
4. Bismarck je utemeljitelj močne, birokratizirane države in »wellfare state«.
5. Prva svetovna vojna je prinesla zmagoslavje države in konec svobode državljanov. Vsi vojni zakoni so povečevali moč države.
6. Na osnovi teh izkušenj se je rodil in za nekaj časa obstal komunizem, fašizem in nacizem. Tudi Roosevelt ni bil daleč od treh gospodov.
7. Keynes je bil znanstveni utemeljitelj močne države. To je bil zadnji žebelj v krsto svobode državljanov. Politiki so pred skoraj sto leti dokončno prevzeli oblast in je ne bodo izpustili.
8. Morda ima Slovenija še dodatno težavo z drugo svetovno vojno, ZK in CK ter samoupravljanjem, slabo privatizacijo, vendar so to le malenkostna odstopanja od svetovnega trenda.

Morda idealiziram in sanjam podnevi, vendar je edini izhod iz tega stanja samo »prosvetljena diktatura«.

Ne verjamem v močno državo, vendar naj navedem le nekaj misli:
1. V organizacijski teoriji velja načelo, da morajo biti pooblastila uravnotežena z odgovornostjo. Večjo moč imaš, bolj si odgovoren. To seveda velja za vse posameznike v organizaciji. Ko bo država sprejela in uvedla to načelo v praksi, ji bom morda dovolil malce več moči, kot ga je imela v 18. stoletju. Malce pretiravam, vendar bi lahko odgovorna oseba, v skldu z odgovornostjo, izgubila vse državljanske in socialne pravice, morda bi to laho veljalu tudi za njihove neposredne potomce.
2. Včasih je veljalo, da lahko država deluje samo v okviru pooblastil (ustave in zakonov) in to na način, kot ji je izrecno dovoljeno. Danes države delujejo na osnovi definicije, kar ni prepovedano je dovoljeno. Države si izmišljujejo novo zakonodajo in podeljujejo nove pravice, zato, da politiki lahko preživijo. To je zloraba oblasti, za sankcijo glej prejšnjo točko.
3. Današnja (močna) pravna država deluje na podlagi zelo hude kazni za poskus kaznivega dejanja (lahko je tudi smrt), vendar pa kazni za dejanje samo ni in je nikoli ne bo. Ko bodo pravniki in politiki rešili ta problem, bom verjel v pravno državo.
4. Močna država rojeva vse več in več birokracije in vse bolj in bolj natančno definirane zakone. Dejansko individualno ocenjevanje posebnih okoliščin ni več možno, zato se znižuje potreba po visoko izobraženih uradnikih. Še več, taka zaposlitev je lahko samo kratkoročna. Vse kar počnemo je, da definiramo algoritme, na osnovi katerih bodo vso operativo prevzeli računalniški programi. Ves javni sektor ima monopol in zelo široko bazo kupcev, zato je naravnost idealen subjekt za informatizacijo. A se kdo od današnjih državnih uradnikov, od birokratov do šolnikov, od zdravnikov do sodnikov sploh zaveda, da jih bo jutri nadomestil software, policijo in vojsko pa tudi hardware (roboti). Skratka država, ki je polna ust o zaščiti in ustvarjanju delovnih mest, bo postala največji subjekt odpuščanja, vse zato, da bo nekaj politikov lahko preživelo. Verjetno bodo še naprej uspešno prodajali meglo.
5. Kot homo economicus se sprašujem, ali je sploh vredno začeti reformacijo sodstva in izobraziti in usposobiti sodnike. Zakaj se sploh ukvarjati s šolniki in zdravniki. Morda je bolj smiselno vložiti vse resurse v informatizacijo . Morda je namesto tega smiselno počakati, da bo tak software razvila Nemčija ali Italija in nato zakonodajo prilagoditi njim. Tudi Italija ima mafijo, zato je njihova zakonodaja verjetno najprimernejša. Če bo nemški SW cenejši bomo pač vzeli nemškega. Tako piše v ZJN.
6. Včasih se sprašujem zakaj pišem in komentiram. Vedno pridem do istega odgovora. Tudi dušo je potrebno nahraniti!

Karmen Erčulj pravite. Hja, tale ima težave že samo s tem, da ne zna razlikovat moškega in ženskega spola, kaj šele, da bi preverila zapisane izjave policistov. Po takem vzornem dejanju, jo kasneje še izvolijo za sodnico.

Francoska revolucija je rekla, da pod giljotino dajo kogarkoli, kadarkoli. In Thacherjeva je rekla, da ni kaj praznovati. Je imela hudicevo prav.

[FIN-454644]
Francoska revolucija je rekla, da pod giljotino dajo kogarkoli, kadarkoli. In Thacherjeva je rekla, da ni kaj praznovati. Je imela hudicevo prav.

To je pravilna definicija. :)

Naj za vse nepoznavalce še omenim, da je izum giljotine, - mehajske napprave za rezanje ali sekaje glav, nadomestil oz. olajšal delo rabljem. :)

Kakorkoli že obrneš, tudi francoska revolucija je svetlobna stoletje oddaljena do danes. :) Danes je še širiatsko pravo prav nedolžno ob tem izumu in doprinosu francoske revolucije. :)

To je, jasno, slabo. A hkrati tudi dobro. Če v tej državi morda res še ne obstaja politična stranka, ki bi si zares želela pravne države in ki bi imela resen, izvedljiv program za njeno uresničitev, potem imamo opravka z veliko in pomembno politično tržno nišo. Luknjo, v kateri se gnete 84 odstotkov slovenskih državljanov. Tem je počasi dovolj golega nabijanja po institucijah pravosodja in bodo, prej ali slej, zahtevali prehod od kritičnih besed k učinkovitim dejanjem. Kaj nam je torej storiti?

Od tu naprej se začne! Vrhunska Humoreska.

In še nadaljevanja se pričakujejo!?

Verjetno bom moral še naročnino podaljšat, če bo šlo tako naprej. :)

Tako dobro se res nisem že res dolgo nasmejal.

Menda odkar sem bral Butelce. :)

Apak res!

Kolumistu se vidi, da kot akademik nima dnevnega stika z delovanjem in procesi v pravosodju oziroma na sploh na sodiščih.

Resnica o delovanju sodišč in razširjenosti korupcije v njih je bistveno bolj brutalna, koruptivni modusi pa že tako očitni, da so že zdavnaj prešli točko primitivizma in enostavnosti ter posledično žalitve zdrave pameti. Korupcija na sodiščih si izvršilni primitivizem privošči zato, ker si ga lahko, ker ga noben ne sankcionira.

Koruptivne so že navadne šrajbarce na oddelkih za prekrške (kjer spisi izginevajo na dnevni bazi). In zakaj izginevao? Bi se bilo smiselno vprašati, ali je izvajanje internega nadzora nad procesom notranje obdelave dokumentov tako primitiven (ali pa celo neobstoječ), da omogoča katerikoli šrajbarci, kamoli sodniku, da točno določen spis kratkomalo vloži v rezalno mašino. Skratka, preglejte kako je organiziran in izvajan nadzor nad notranjimi procesi poslovanja.

KO smo pri vprašanju določanja naravnega sodnika. Ko b ZPP/ZNP vseboval določbo po vzoru nemške ali francoske civilne procesne zakonodaje, da je sodni postopek v katerem ne sodi naraven sodnik ničen (z direktno službeno sankcijo predsedniku sodišča, ki tako početje omogoča), bo narejen prvi korak k boljšemu sojenju ...

Ukrepi, ki jih predlaga Avbelj pridejo na vrsto šele po tem, ko se vzpostavi učinkovit nadzor in sankcije (tudi procesne) nad notranjimi postopki na sodiščih.

Pizda, noben enooseben s.p. ne more poslovati in rokovati s poslovno dokumetacijo tako primitivno, kot to lahko počnejo sodišča.

[Krion]
Kolumistu se vidi, da kot akademik nima dnevnega stika z delovanjem in procesi v pravosodju oziroma na sploh na sodiščih.

Pizda, noben enooseben s.p. ne more poslovati in rokovati s poslovno dokumetacijo tako primitivno, kot to lahko počnejo sodišča.

Delovanje pravosodja tukaj ni nobena posebna izjema. Je samo eden od segmentov, ki kaže, kakšno je stanje in kako deluje družba na vseh področjih. Lahko začneš z zdravstvom in končaš kjerkoli.... pri inšpekcijskih službah. Saj so tudi svetle izjeme in ni vse za metati v isti koš. Toda splošno stanje je bolj slabo, če že ne katastrofalno....

Zoki in njegova ljuba Farmacevtka sta samo simptom družbe, v kateri živimo.... In tukaj je potrebno v ospredje potisniti Farmacevtko, ne ravno Zokija.....

Sem proučeval in opazoval te sisteme. Prav podrobno in z zanimanjem. Na koncu ugotoviš, da ti ne more uspeti brez zvez. Potem pa je tako: Nekateri se pač trudijo, drugim pa zadeva bolj dol visi. Mislijo bolj nase. Na svojo ceno in svoje koristi....

In kakor se Janezek nauči, tako Janez zna. To je bistvo!

In tisti Janez, ki ne zna, ne more naučiti novih Janezkov. Zadeva se samo slabša....

Me prav zanima kakšne so možne rešitve. :) In kateri junak in kako bi bil sposoben očistiti ta Augijev Hlev. :)

Rešitve so. So preproste, vendar zahtevajo družbeni dogovor na neki ravni in nato trmoglave vodeče ljudi, ki jih podrejene gliste ne bodo z zvezami v političnih in subpodjetniških vodah (navezava na proračun) zjebale za prvim vogalom.

Človek premika gore... en človek tega ne more, sploh v takem sistemu.. skupina ljudi pač.

Za začetek lahko ugotovimo, da zmanjka kritična masa potencialne skupine organizatorjev Sprememb, ne da bi ti ljudje za krinko "Spremembe" pričkovali svoj kasnejši plasma uslug in zaslužkov.

Vse se da, če se hoče, le odgovorne glave se morajo skupi usesti in to skleniti ter določiti Skupino operativcev. Doslej se to še ni zgodilo... bilo je le na tone raznih izjav in deklaracij: "Bomo, bomo..." Kurc. Naredi!

Za sedaj ni želje in niti znanja. Se imajo mnogi vodilni prelepo in razmišljajo o tem, kako v petek ob 14h bežati iz Ljubljane na morje ali v hribe. Whatever.

Sovrazni govor je diskreditacija. Je mobilizacija. Oblast ima ta, ki ima v rokah gilijotino. To je vsa pravna znanost.

Nihče od njiju namreč ni oporekal, da je Slovenija mafijska država.

Pridevnik je odveč. Kot bi rekli "mafijska mafija". Država je organizacija, ki si lasti eksluzivno pravico do uporabe sile na določenem območju in pravico, da je končni arbiter v vseh sporih na "njenem" ozemlju. Tudi v sporih, ki zadevajo njo samo. Na "svojem" ozemlju ne trpi konkurence.

V čem je torej razlika med državo in ostalimi organizacijami, ki temeljijo na prisili ("mafijami")?

Če hočete, šibka država pomeni močno mafijo. In nasprotno: močna država pomeni močno protiutež mafiji in s tem njen učinkoviti nadzor ter pregon.

V prevodu:
"Če hočete, šibka samooklicana legalna mafija pomeni močno nelegalno mafijo. In nasprotno: močna samooklicana legalna mafija pomeni močno protiutež nelegalni mafiji in s tem njen učinkoviti nadzor ter pregon."

Na tej točki spoznanja smo predvsem tisti, ki prisegamo na politični liberalizem, prisiljeni v paradoksalno izjavo. Potrebujemo močno državo!

Iz te izjave je jasno razvidno, da "liberalizem" dobrega doktorja nima nobene zveze s klasičnim liberalizmom, ki se zavzema za svobodo (predvsem v odnosu do države). Dobri doktor je očitno zastopnik "liberalizma" v stilu ameriških demokratov, ki bi z močjo in silo države ostalim vsilili svoj način življenja in razmišljanja.

Komentator pravsodnega ministrstva reče na TV dnevniku (govorijo o odškodnini, ki jo terjajo Janša in ostali): "Kar se tiče primernosti višine odškodnine, pa obstajaj že ustaljena sodna praksa, .....'
Tri dni kasnej reče PREDSEDNIK vrhovnega sodišča na TV domevih (o isti temi!!): "To je zahteven enkraten, poseben primer, ki ga pri nas še nismo imeli in nimamo sodne prakse! Toliko o znanju in kvaliteti našega sodstva!

V zagovarjanju sodstva, predstavniki ministrstva (minister se ne upa niti prikzat!) na parlamentarni razpravi o sodsvtu, zatrjujejo, da se po nekaj primerih ne sme 'obsojati celotnega sodsva'. To bi bilo res lahko samo v primeru, če bi sodstvo preverilo že predhodno razpravi VSE v parlamentu naštete realne primer (in še mnoge druge) raziskalo in v disciplinskih postopkih pokazalo, kje je šlo za napake posameznih tožilcev oz. posameznih sodnikov in NE ZA SISTEMSKO KORUPCIJO in kje za SISTEMSKE NAPAKE. Ker sodstvo uradno zanika istemske napake, bi moralo obvezno vse tožilce oz. sodnike, ki so zagrešili posamezne napake, ustrezno kaznovati! Ker pa ni bil nihče kaznovan, je jasno, da gre za sistemsko korupcijo - torej državljani zakaj molčite??

Predsednik, minister, vrhovni sodnik in tožilec seveda tudi molčijo! Molk ljudstva ja značilen za diktature najhujše vrste. Toda, če molči tudi 'uradna' oblast?? To eksplicitno pomeni, da je tudi vrh uradne države samo izvajalec kriminala najhujše vrste. Pri nas nimamo mafijske države, pri nas imamo zločinsko/kriminalno/razbojniško 'globoko državo', ki ne spoštuje ničesar in nikogar, ker se tudi ne boji nikogar in ničesar. Dokler se ljudje, ki so dovolili pretakanje miljarde dolarjev skozi Ljubljansko banko ne pojavijo uklenjeni na Dobu, in z njimi vseh cca 100 ljudi, ki je za to vedelo, a nič naredilo, si navadni državljani ne moremo privoščiti mirnega spanca.

[FrRoSt]
> [Krion]
> Kolumistu se vidi, da kot akademik nima dnevnega stika z delovanjem in procesi v pravosodju oziroma na sploh na sodiščih.

> Pizda, noben enooseben s.p. ne more poslovati in rokovati s poslovno dokumetacijo tako primitivno, kot to lahko počnejo sodišča.

Delovanje pravosodja tukaj ni nobena posebna izjema. Je samo eden od segmentov, ki kaže, kakšno je stanje in kako deluje družba na vseh področjih. Lahko začneš z zdravstvom in končaš kjerkoli.... pri inšpekcijskih službah. Saj so tudi svetle izjeme in ni vse za metati v isti koš. Toda splošno stanje je bolj slabo, če že ne katastrofalno....

Zoki in njegova ljuba Farmacevtka sta samo simptom družbe, v kateri živimo.... In tukaj je potrebno v ospredje potisniti Farmacevtko, ne ravno Zokija.....

Sem proučeval in opazoval te sisteme. Prav podrobno in z zanimanjem. Na koncu ugotoviš, da ti ne more uspeti brez zvez. Potem pa je tako: Nekateri se pač trudijo, drugim pa zadeva bolj dol visi. Mislijo bolj nase. Na svojo ceno in svoje koristi....

In kakor se Janezek nauči, tako Janez zna. To je bistvo!

In tisti Janez, ki ne zna, ne more naučiti novih Janezkov. Zadeva se samo slabša....

Me prav zanima kakšne so možne rešitve. :) In kateri junak in kako bi bil sposoben očistiti ta Augijev Hlev. :)

Meni se zdi tole false dilema. Bolj zanimivo vprašanje je, kaj bo prej, sodba ESČP, ki bo ugotovila, da je načelo naravenga sodnika v Sloveniji v praksi internega poslovanja sodišč vredno manj kot pol p*** mrzle vode, ali pravosodni minister, ki bo v ZPP/ZNP dal procesno sankcijo ničnosti tako peljanega sodnega postopka (in ker kršitev načela naravenga sodnika po definiciji ni mogoče speljati na način, da vpliva sam na en postopek, to pomeni, da z enim postopkom pade še serija drugih).

Dokler pa bomo gledali pravosdne ministre, ki so v Sloveniji anekdotično druga veja oblasti in nedovisni od sodnikov, ko lamentirajo o tem, kako slovensko sodstvo deluje dobro in čedalje bolje, ter da so problemi samo posamezni primeri ... pa ob dejstvu, da je vrhovno sodišče in njegov predsednik pogrnil na načelu naravnega sodnika, ki je sine qua non pogoj za kakršno koli pošteno sojenje in to celo v kazenskem sojenju prvaku opozicije ... pa je dobro delujoče sodstvo pravljica za odrasle istega ranga kot pravljica o Dedku Mrazu za otroke

V bistvu nas je politika napeljala oz. nam postavila vabo, da se še vedno obkladamo z rdečimi in belimi, partizani in domobranci, spravo, ki je nikoli ne bo...V tem času se je poleg nas in med nami razvila mafijska država, ki ne pozna niti leve niti desne, v tej mafijski državi so že zdavnaj vsi mafiozoti spravljeni. Kaj daje moč mafijski državi? Državna podjetja, banke, državno zdravstvo...državne subvencije, Teš 6, 2. tir, demografski sklad pa še kaj in seveda nedelujoči pravosodni sistem. Kaj naj bi dalo močno injekcijo v inštitucije pravne države? Za začetek, upokojitev vseh sodnikov in tožilcev starejših od 55 let.

No, ne bi tako dramatiziral, ker če bi živeli 200 let nazaj, bi ta forum Financ že zdavnaj oblast prepovedala in komentatorje poslai pod giljotino.

Vseeno smo kot družba napredovali (od tistih dob), ampak napredek je premajhen.

Beseda ni konj.

[0701CITYX]
> Na tej točki spoznanja smo predvsem tisti, ki prisegamo na politični liberalizem, prisiljeni v paradoksalno izjavo. Potrebujemo močno državo!

Iz te izjave je jasno razvidno, da "liberalizem" dobrega doktorja nima nobene zveze s klasičnim liberalizmom, ki se zavzema za svobodo (predvsem v odnosu do države). Dobri doktor je očitno zastopnik "liberalizma" v stilu ameriških demokratov, ki bi z močjo in silo države ostalim vsilili svoj način življenja in razmišljanja.

To ni nič čudnega. Pri nas večina, tudi dr. Avbelj ne, niti ne razume kaj svoboda je, zato se njegovo zaklinjanje na liberalizem in močno državo v isti sapi niti ne zdi tako smešno kot v resnici je. In čudenje, da država ne deluje je jalovo početje. Človek je prilagodljivo bitje, misli da je definicija svobode tisto, kar je njemu všeč. Pa čeprav na račun svobode drugega. In današnji sistem je ohranil enako strukturo kot je bila v komunizmu. Vsi so ostali na istih mestih, najbolj v javnem sektorju, predvsem v sodstvu, kjer bi jih morali leta 90 od prvega do zadnjega odpustiti, pregledati, če je kršil človekove pravice in šele potem odločiti, je primeren za pložaj ali ni. In večina ne bi bila, sem siguren. Pa jih seveda niso. Kot v Španiji, kar vidimo kako se stvari odvijajo glede Katalonije. Komunizem (fašizem) barvo menja, čudi nikoli.

[rename]
Zakaj upokojitev?
Ce naj bi frizerke delale do 67 in vec....zakaj pa ne bi univerzitetno izobrazeni dokazali se na trgu?
So (po lastnih besedah) vsi tako visoko usposobljeni strokovnjaki, z magisteriji in doktorati.
Njim pa res ne bo tezko delati v odvetnistvu, da vidijo se, kako zgleda to iz druge strani.

Da bi nekdo tožilskim in sodniškim starčkom ter babicam v sodniških srednjeveških oklepih odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnih razlogov je misija nemogoče. Torej, lahko jih le parlament z zakonom upokoji s polnimi pokojninami, kljub temu, da so nekateri študirali do 30. leta in imajo 25 let pokojninske dobe. To je pač finančna žrtev, ki jo moramo prenesti. Znebimo se 500 »izlapelih« in lenih sodnikov in imenujemo mlade diplomirane pravnike, ki so končali pravne fakultete v evropskih državah. Diplomirani pravniki iz Ljubljane in Maribora, so avtomatski izločeni kajti predavali so jim neetični in nemoralni profesorji, ki so si izplačevali dodatke za pripravljenost na delo, dvojne prevozne stroške...

In čudenje, da država ne deluje je jalovo početje.

Točno tako. Dobri doktor nam govori, da moramo spremeniti mafijske (državne) institucije oziroma povečati njihovo učinkovitost, zato da zmanjšamo moč mafije (države?).

Kaj pa tista, baje Einsteinova, o ponavljanju istega postopka in pričakovanju drugačnega rezultata?