[Endimion]
Težave, ki smo si jih bili vmes skuhali, sta dve. Ena je ta, "varčevanje za penzije" ni obvezno, ampak prostovoljno. To je že od starta tako. Drug feler pa je Bajukova anti-penzijska reforma, ko so dovolili, da lahko sredstva po 10-letih vzameš ven.

No, problem varcevanja za penzijo je predvsem to, da so zajamceni donosi prenizki in se ti bolj splaca varcevati v stumfu, ce ze hoces. In glavni prispevek pri dolgorocnosti varcevanja pomeni ravno obrestno obrestni racun - ce pa so obresti nizke pa je to samo odlaganje denarja na stran za stara leta.

Recimo vzami cloveka z za slovenske razmere solidnih 1000 EUR neto place. Recimo da daje na stran 100 EUR na mesec - to se psiholosko ze zelo pozna. Na leto bo prisparal 1200 EUR, kar je smesna cifra, ob kateri se lahko samo smejes ob misli na penzijo.
V 20 letih bo tak clovek prisparal 24.000 EUR. Dodaj ... enoprocentni (!) donos in dobis 26,687.03 EUR :)

V penziji bos tako za 20 vplacanih let lahko 20 let dobival 105 EUR na mesec ven, po tistem ko si vplaceval 100 EUR not 20 let. Cisti poden.

Ce pa recimo v obrestno obrestni racun vstavis 6% na leto, kar bi naj bili neki ful teoreticno povprecni donosi, bos pa dobil cifro 46,791.27, kar pomeni da bos za 100 EUR varcevanja vsak mesec pri penziji dobival ven 200 EUR. Kar pa je ze omembe vredna prednost rentnega varcevanja.

Problem je seveda med tem, da imas ob mizernih donosih se inflacijo, ki je skoraj taksna kot donosi ali pa vecja (poglej angleske penzioniste!) in se ti lahko zgodi, da bos po tem, ko si desetino place dajal v varcevanje, dobival ven prakticno nic.

Lazje bo tak clovek poskrbel da ima recimo malo vecje stanovanje ki ga proda pred odhodom v penzijo in dobi teh 26,687.03 EUR na mah ko vecje stanovanje zamenja za manjsega.

In razlika gre primarno v realni sektor.

To je vlecenje samega sebe za lase iz mocvirja in ne more garantirati nobene rasti.

Kot sem napisal ze v drugem postu, ce je sla povprecna zivljenjska doba gor za 10 let, bi morala brez debate iti pokojninska starost gor za enako stevilo let, da bi sploh obdrzali sanso za stabilni sistem.

Ne mores imeti populacije, ki je delala 40 let, zivela bo pa 90 let, no...

No pri donosih sva pa skupaj.

Se strinjava, da z varčevanjem v pokojninskih kapitalskih skladih, nek del populacije de-facto vzpostavi terjatev. S tem ko vlagajo svoj denar v sklad, ga ta sklad potem naprej investira v neke naložbe, ki naj nosijo donos.

Zdaj pa dve reči:

1. Višina donosa. Cilj pokojninskih skladov je lahko maximiziranje donosa za bodoče ali obstoječe upokojence. Lahko pa je (in moralno je bolj prav tako) ohranjanje vrednosti njihovega premoženja. V nobenem primeru pa donos ni koreliran z inflacijo (ni inflacijsko nevtralen), in ob dveh letih 7% inflacije, se kupček realni zniža za 13,6% V dveh letih ti to skuri 1/7 prihrankov, obenem je to predstavljalo šele komaj 1/10 neke povprečne dobe prejemanja.

2. S tem, ko so vlagatelji vložili denar v pokojninski sklad, je le-ta nakupil neke naložbe. Praviloma so to državne ali korporativne obveznice, lahko so tudi delnice, ali nepremičnine... A poanta je, da morajo od tega dobivat nek donos. Pri delnicah pride od pobranega dobička podjetju, če ga je kaj. Pri obveznicah obrestni kuponi. V podjetjih presežno vrednost, katere posledica je dobiček ustvarja kdo? AKTIVNA POPULACIJA! Se pravi zaposleni. Ker kar naenkrat filajo penzijske sklade z dobički za njih ostane manj. Pri državnih obveznicah pa obresti plačuje država, katero z davki in dohodnino spet polni.. ja uganil si AKTIVNA POPULACIJA!

Pri PAYGO plačuješ sprot za ene druge penzioniste, pri kapitalskem pa spet za ene druge penzioniste le da mal drgač.

če rečeva, da se letno s prispevki zbere okoli 3,8 milijarde letno. in če bi to nominalo vplačevali 38 let bi pokojninski skladi imeli na koncu 144 milijard € Premoženja, oz. za 3,5 slovenskih BDP-jev

Če bi bila le polovica tega v RS obveznicah bi to impliciralo javni dolg v višini 70. milijard € (današnjih seveda). ker jew dolgoletno povprečje naraščanja cen.. okoli 2%, pa bližje 3%, a reciva dva, bi samo to pomenilo 1,4 milijarde iz državne zakladnice za penzije. Zgolj za to, da se ohranja vrednost premoženja upokojencev.

Kar pa je znesek ki ga v ZPIZ plačujemo zdaj.

IN si predstavljaj oni dve leti, ko je denimo inflacija 7%, obenem pa so donosi obveznic 2%. Jejhata jejhata, država naredi kaj, nam je denar izpuhtel... IN kaj naj naredi? Izda obveznico s 7% kuponom? :)

Lahko sicer vlagaš v neke tuje papirje, a si se s tem izpostavil strahovitemu tveganju, da bo tvoja terjatev neizterljiva. Poglej si zdaj primer Agrokorja in Hrvaških pokojninskih skladov. Lahko vložiš v ukrajinske vrednostne papirje. fantastična OM. Le da ti gre lahko Grivna nekam v tri krasne, pol pa nimaš nič. Da ne omenjam kakega selektivnega defaulta.

Skratka kapitalske penzije so dobrodošel dodatek k osnovnemu Paygo. Da pa bi ga nadomeščal... Ne vem..