Problem penzijske blagajne ni tako enostaven, kot ga predstavljaš...

V letu 2008, ki je kao najbolj uspešno leto boga mi u istoriji ovih prostora smo iz proračuna že doplačali milijardo... za 100.000 manj upokojencev, kot jih je zdaj.

Doplačilo pa je posledica zavestne odločitve. Rop je s pokojninsko reformo tam leta 2002 al 2003 uvedel 2 steber, oziroma individualne pokojninske račune. Obenem se je bila znižala prispevna stopnja delodajalca iz 15,5% na 7,75% na Brutto osnovo. Skratka že takrat je lep del prispevnih prihodkov odpadel. Obenem pa imamo oni, ki vplačujemo v 2 steber priznano še dodatno davčno olajšavo za to. Oziroma podjetja, ki to vplačujejo za svoje zaposlene v kolektivnih shemah.

Cilj pa je bil, da nekje 50% plače prinese 1. steber, nekje 15 do 20% pa drugi.

Težave, ki smo si jih bili vmes skuhali, sta dve. Ena je ta, "varčevanje za penzije" ni obvezno, ampak prostovoljno. To je že od starta tako. Drug feler pa je Bajukova anti-penzijska reforma, ko so dovolili, da lahko sredstva po 10-letih vzameš ven.

In Od te 1,3 milijarde ki jih zdaj letno proračun nameni za ZPIZ je okoli 380 milijonov za zdravstvo upokojencev. skratka ta denar se čez en majhen obvod prelije v zdravstveno blagajno.

Ampak vseh Penzij, invalidnin in ostalega je še vedno za 4,5 milijarde eur. to je de-facto strošeno, ker je po glavi znesek majhen. Če je Efektivna stopnja obdavčitve nekih 15% (DDV, TRošarine, druge akcize) potem ti isti penzioneri in invalidi nazaj nakažejo v proračun posredno preko potrošnje 670 milijonov, in je v bistvu netto prispevek proračuna za to številko nižji.

In razlika gre primarno v realni sektor. Blago, in storitve, ki jih tudi upokojenci potrebujejo, mar ne. Malce nemarno bi lahko rekla, da na ta način država subvencionira privat sektor. Država doplača za penzije, penzioneri ga strošijo, in Endimion dobi plačo, ker je upokojenec pri njenm nekaj kupil. Kar morda brez tega doplačila v ZPIZ ne bi. Ker ne bi imel s čim.

kot medmet: Zadnjič se je pr nas v firmi ustavil en res star gospod, ki ima doma delavnico. star ko metuzalem. A želel je neko posebno olje za neke posebne svedre. Sicer s fizikalci ne poslujemo, a ta deda je bil tako simpatičen, da smo ono posebno olje nekak našli, mu ga domov poslali po pošti, in deda je to lepo vnaprej plačal. Posebno olje pravim za to, ker se v detajle nisem spuščal, kaj točno je mojzes želel imeti, pa ne vem. Pa še je povedal, da ma majhno penzijo, pa da to dela bl za hobi...

Sesekaj mu penzijo za 30% pa ne bo prišel. Ker ne bo mogel kupit. Ono svojo prastaro stružnico bo lepo pustil da gnije, on pa ždel v kuhinji in reševal križanke.



Predno me na kol natakneš, bom dodal še disclaimer:

Stvar ni perpetuum mobile. Ne deluje sama od sebe. Rabi input od zunaj. Kar prispevki so. IN ti so odvisni od zdravja real ekonomije.

Trdim pa, da so ta doplačila smiselna zdaj, ker imamo solidno moštvo upokojencev, ki niso niti nikoli plačevali v 2 steber, ker ga ni bilo, da bi kaj vplačevali. plačali so svoje prispevke, kot je bila naložila oblast.

[Endimion]
Težave, ki smo si jih bili vmes skuhali, sta dve. Ena je ta, "varčevanje za penzije" ni obvezno, ampak prostovoljno. To je že od starta tako. Drug feler pa je Bajukova anti-penzijska reforma, ko so dovolili, da lahko sredstva po 10-letih vzameš ven.

No, problem varcevanja za penzijo je predvsem to, da so zajamceni donosi prenizki in se ti bolj splaca varcevati v stumfu, ce ze hoces. In glavni prispevek pri dolgorocnosti varcevanja pomeni ravno obrestno obrestni racun - ce pa so obresti nizke pa je to samo odlaganje denarja na stran za stara leta.

Recimo vzami cloveka z za slovenske razmere solidnih 1000 EUR neto place. Recimo da daje na stran 100 EUR na mesec - to se psiholosko ze zelo pozna. Na leto bo prisparal 1200 EUR, kar je smesna cifra, ob kateri se lahko samo smejes ob misli na penzijo.
V 20 letih bo tak clovek prisparal 24.000 EUR. Dodaj ... enoprocentni (!) donos in dobis 26,687.03 EUR :)

V penziji bos tako za 20 vplacanih let lahko 20 let dobival 105 EUR na mesec ven, po tistem ko si vplaceval 100 EUR not 20 let. Cisti poden.

Ce pa recimo v obrestno obrestni racun vstavis 6% na leto, kar bi naj bili neki ful teoreticno povprecni donosi, bos pa dobil cifro 46,791.27, kar pomeni da bos za 100 EUR varcevanja vsak mesec pri penziji dobival ven 200 EUR. Kar pa je ze omembe vredna prednost rentnega varcevanja.

Problem je seveda med tem, da imas ob mizernih donosih se inflacijo, ki je skoraj taksna kot donosi ali pa vecja (poglej angleske penzioniste!) in se ti lahko zgodi, da bos po tem, ko si desetino place dajal v varcevanje, dobival ven prakticno nic.

Lazje bo tak clovek poskrbel da ima recimo malo vecje stanovanje ki ga proda pred odhodom v penzijo in dobi teh 26,687.03 EUR na mah ko vecje stanovanje zamenja za manjsega.

In razlika gre primarno v realni sektor.

To je vlecenje samega sebe za lase iz mocvirja in ne more garantirati nobene rasti.

Kot sem napisal ze v drugem postu, ce je sla povprecna zivljenjska doba gor za 10 let, bi morala brez debate iti pokojninska starost gor za enako stevilo let, da bi sploh obdrzali sanso za stabilni sistem.

Ne mores imeti populacije, ki je delala 40 let, zivela bo pa 90 let, no...