Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Negativne obrestne mere jih pa ne motijo?
sporočil: 10.866
Zakaj gre bajta na dražbo?
Ker tudi če ni hioteke, ti pri taki terjatvi plenijo vse.
V primeru ničnosti si v šusu dolžan komplet neodplačni del. brez obresti.
Skratka vaš Robert je denimo dolžan banki 50 jurjev (sem vštel še obresti).
Ta terjatev banke je takojšna. Ker sem ti jaz dal 120 jurjev, ti si jih do zdaj odplačal 70, si mi dolžan še 50.
Ampak banka ne rabi našemu vrlemu roberu dati novega ugodnega kredita za 50 jurjev. NOBEN PRODAJALEC NI DOLŽAN PRODAT SVOJEGA ARTIKLA KUPCU.
50 jurjev je na deset let (Samo nominala) 417€ na mesec. Pri dvajset letih 209.
brez upoštevanja obresti.
Ker tudi če ni hioteke, ti pri taki terjatvi plenijo vse.
V primeru ničnosti si v šusu dolžan komplet neodplačni del. brez obresti.
Skratka vaš Robert je denimo dolžan banki 50 jurjev (sem vštel še obresti).
Ta terjatev banke je takojšna. Ker sem ti jaz dal 120 jurjev, ti si jih do zdaj odplačal 70, si mi dolžan še 50.
Ampak banka ne rabi našemu vrlemu roberu dati novega ugodnega kredita za 50 jurjev. NOBEN PRODAJALEC NI DOLŽAN PRODAT SVOJEGA ARTIKLA KUPCU.
50 jurjev je na deset let (Samo nominala) 417€ na mesec. Pri dvajset letih 209.
brez upoštevanja obresti.
sporočil: 49
Nicnost razveljavi vsa dolocila pogodbe razen vlozenih sredstev.
Tudi plomba se ob nicnosti umakne. Kot se bom zdaj tudi sam. Hvala
vsem za konstruktivno debato.
sporočil: 10.866
Zakaj ga vleces v primer ki ni enak.
Pravim le da ce je pogodba NICNA lahko to kreditojemalce udari na hitro bolj kot si mislijo.
Zato pa to vase zdruzenje navija za prisilno konverzijo ne pa samodejno nicnost.
Pravim le da ce je pogodba NICNA lahko to kreditojemalce udari na hitro bolj kot si mislijo.
Zato pa to vase zdruzenje navija za prisilno konverzijo ne pa samodejno nicnost.
sporočil: 92
čas vnosa: 03.10.17 19:44
Seveda ve kako bo odločilo sodišče EU.. to je namreč ŽE odločilo in
za razliko od naših sodišče je mnogo bolj precendenčno torej je v
tem trenutku znano kako se bo z največjo verjetnostjo sodišče
odločilo....
Na nas pa je ali želimo, da plačamo vsi ali pa banke. Tako preprosto je to vprašanje.
Na nas pa je ali želimo, da plačamo vsi ali pa banke. Tako preprosto je to vprašanje.
sporočil: 92
Zadnja sprememba: anon-448362 03.10.2017 20:21
O istem sodišču govorimo.v enem izmed prejšnjih mojih postov pa
imaš vse dokaze...samo brat je treba..
sporočil: 92
95% teh kreditov so dale tuje banke, ki jih ne dokapitaliziramo,
ker nimamo nič z njimi in, ki dobičke peljejo matici ven iz
slo...kaj torej natančno bi naj plačali?
sporočil: 6.899
[Mutualist]S filozofsko ekskurzijo smo sele prisli na polje, kjer lahko kaj pametnega povemo. Tri sporocila visje sem bil klican kot karakterna prica - sem namrec gojenec kulta crtove nezmotljivosti.
Se opravicujem za filozofsko ekskurzijo in se strinjam... Upam da se motis hehe
Da ne izgubil krhke maske osmislitve mojega zivljenja, seveda lahko zgolj potrdim: crt se resnicno pretvarja, da z gojenjem cebel lahko skrije svojo patolosko ljubezen do posameznika, medtem ko prezira species - clovestvo. Ce se take teme z njim resno lotis - torej naj cebelam vendarle da mir in zacne Drnovskati clovestvo, ker je ipak sestavljeno iz prav teh lovable posameznikov, ki jim poskusa nastaviti ogledalo njihove lastne trmoglave lakomne neumnosti, ki se za potrebe trenutka zeli ocelofaniti v nedolzno nevednost... te utegne odpraviti s pateticnim "joj, cebele peljem na paso, nimam casa" - da bos ja vedel, da dobro ve kaj dela in hoce to se naprej delati, ker tako pri sebi najlazje zagrne zaveso nad breznom nicevosti, ki ga vabi k unicujocem medsebojnem zrenju.
In ti seveda ze zdavnaj ves, da ima crt (spet) prav, ampak njegovo komunizenovsko kaoticno sestavljanje ogledala je tako lepo, da ne pustis lastnemu napuhu, da bi krical krilatice in si masil oci in usesa, ampak se pustis privesti pred ogledalo, ceprav dobro ves, da bo bolelo gledati vanj. Ooo, da'b uka zeja te speljala ne bila, golfiva kaca... ne vedel bi, kako se v strup prebraca...
Se kako leto takega na videz nedolznega debatiranja o kreditih, bankah in politiki, ki bodo krinka za filozofsko pustosenje tvojih trdih korenin, in bomo v kaki kleti skupaj nazdravili z bezgovim zganjem: "Welcome to the dark side, lost soul!"
Zdaj pa se drobtinica: demokracija je civilizirano dogovarjanje interesov v drzavi skozi glasovanje, namesto skozi nasilje. Ce imajo penzionisti pravico imeti absurdno visoke penzije, ki jih financiramo s proracunom, ki ga polnimo z brutalnimi davki na delo, medtem ko je (sploh nepremicni(nski)) kapital prakticno neobdavcen, zakaj si frankisti ne bi smeli prizadevati za prav isto? Zakaj penzionistu pripada premija na to, da zna volilno - politicno izraziti svoje interese, frankistu pa ne?
Ce me kdo se kaj vprasa, beware... danes sem v formi :-)
sporočil: 92
Ničnost pomeni tudi ničnost povezanih dokumentov, tudi neposredno
izvršljivega notarskega zapisa. Zato banki bo v interesu kredit,
ker sicer do izvržbe in zasega pride potem samo z tožbo...
sporočil: 48.253
[Mutualist]In kaj ti to pomaga pri dolgu 50.000 EUR?
Nicnost razveljavi vsa dolocila pogodbe razen vlozenih sredstev. Tudi plomba se ob nicnosti umakne.
Tisti moment ko je pogodba nicna imas takojsnjo obveznost banki vrniti 50.000 EUR. Ce jih ne dobis, ti bodo rubili bajto. Najprej sicer televizor pa fotelje, pa avto, ampak to vse skupaj ni vredno nic, torej je bajta naslednja.
Seveda bo sedaj kdo pameten pa bo rekel "prepisem na zeno takoj naslednji dan". Ja, dokler ne bo nekdo takega balkanca zaradi goljufije za nekaj let dal v cuzo + zaplenil bajte (ker to se ti zgodi v normalni drzavi pri taksni operaciji).
sporočil: 48.253
[Mutualist]to je seveda mozno ob predpostavki da banke ne boli dejstvo da ti je posodila CHF, ti pa njej vracas evre po nekem zgodovinskem tecaju, po katerem banka sedaj ne more nakupiti CHF, da bi jih sama vrnila viru financiranja.
Sodišča (tudi EU) do sedaj v primerih, da dokazeš zavajanje pravijo, da je pogodba nična. to pomeni, da je banka ob vse obresti za nazaj in predvidene. Zato se smatra zakon o konverziji za salamonsko rešitev, kjer banke ohranijo tisto, kar jim pripada po pogodbi, kreditojemalec pa zakonite pogoje odplačevanja.
Skratka, popolnoma ignoriras dejstvo, da si s tem 1) enostransko posegel v pogodbeno razmerje 2) banki nakopal skodo ki je posledica tvojega tveganja.
Kot ti je ze Crt razlozil, to niso majhne cifre (primer poljske) in gotovo niso tako majhne da se bankam ne bi dalo iti tozit drzave, ki sprejme tak zakon, pred mednarodna trgovinska sodisca (washington se mi zdi).
sporočil: 92
Sodišče v washingtonu znotraj EU nima sodne veljave. Banke so šle
tja, da imajo vsaj nekaj možnosti dobiti tožbo in potem s papirjem
mahat. Priča banke je sicer povedala, da so se banke za te kredite,
tam kjer se sploh so,zadolževale z kratkoročnimi krediti. Njihov
riziko je ničen. Leta 2008 so se večina rešile vseh zunanjih
dolgov.. kje je torej njen valutni del?
sporočil: 3.465
[bc123a]Tale sodba, prva za ničnost, je malo triky:
> [Mutualist]
> Nicnost razveljavi vsa dolocila pogodbe razen vlozenih sredstev. Tudi plomba se ob nicnosti umakne.
In kaj ti to pomaga pri dolgu 50.000 EUR?
Tisti moment ko je pogodba nicna imas takojsnjo obveznost banki vrniti 50.000 EUR. Ce jih ne dobis, ti bodo rubili bajto. Najprej sicer televizor pa fotelje, pa avto, ampak to vse skupaj ni vredno nic, torej je bajta naslednja.
Seveda bo sedaj kdo pameten pa bo rekel "prepisem na zeno takoj naslednji dan". Ja, dokler ne bo nekdo takega balkanca zaradi goljufije za nekaj let dal v cuzo + zaplenil bajte (ker to se ti zgodi v normalni drzavi pri taksni operaciji).
www.finance.si/8860081
Zakonca sta kredit po plačala in dosegla ničnost na prvi stopnji. Če to zdrži na vrhovne bo banka pač nakazala razliko in to je to.
Če bi tožil za ničnost, pa nebi imel pokritja,se ti lahko zgodi, da banka svoje nakaže, ti ne moreš in te toži za zamudne obresti. Od odločitve na stopnji ena. Ker si vedel da boš dobil in bi lahko že takrat plačal.
Odvetniki združenja to dobro vedo, zato je za njih opcija samo zakon.
Ker večina bo imela problem plačat.
Je pa za tiste, ki niso v denarnih težavah lepa priložnost. Po plačajo. Tožijo za ničnost.vsaj proti bankam ki so se izkazale ranljive pri pojasnili dolžnosti. ..
sporočil: 48.253
Zadnja sprememba: bc123a 03.10.2017 21:16
[publicpost2000]Mislim da ti ni jasen koncept "kratkorocnega kredita".
Sodišče v washingtonu znotraj EU nima sodne veljave. Banke so šle tja, da imajo vsaj nekaj možnosti dobiti tožbo in potem s papirjem mahat. Priča banke je sicer povedala, da so se banke za te kredite, tam kjer se sploh so,zadolževale z kratkoročnimi krediti.
Njihov riziko je ničen. Leta 2008 so se večina rešile vseh zunanjih dolgov.. kje je torej njen valutni del?Mislim, pa ja ne mislis da je banka svoj kapital pretvorila v CHF in ti ga posodila?
Glede arbitraznega sodisca v Washingtonu: a res mislis, da se drzava pred njim lahko obnasa kot magarac in ga ignorira?
sporočil: 92
Ti ne razumeš.. banka je imela samo približno 1/3 CHF ostalo so
bile finančne malverzacije. Recimo tale je odlična iz časa
prevzemanja EUR. SIT kreditojemalci so lahko obdržali SIT in TOM
ali pa pretvorili v eno izmed njim neznano vluto EUR ali CHF..
oboje samo knjigovodsko... ni treba posebej vprašat kje je tu
bankin riziko. Podobno je kasneje naredila z EUR krediti z valutno
klavzulo. CHF je potrebovala samo v enem trenutku, ker že v
naslednjem.trenutku je pretvorila v EUR.. če karikiram njen
kratkoročni kredit je lahko bil tudi samo uro dolg.
Da. Ba sodbo washingotnskega sodišča se država lahko požvižga. So že bili taki primeri... use google ali pa počakaj na hrvaške banke....
Da. Ba sodbo washingotnskega sodišča se država lahko požvižga. So že bili taki primeri... use google ali pa počakaj na hrvaške banke....
sporočil: 92
Slabo bereš. Jaz sem trdil, da BS daje navodila in izključno
navodila. BS je drugačnega mnenja... zdaj pa vse še enkrat
preberi.. in sodišče ESčP je že odločilo da samo navedba v pogodbi,
da je nekdo seznanjen ne zadošča saj so očitno v postopku ugotovili
to kar mi navajamo, d je to samo zapis. Poglej brošure in mi tam
pokaži eno samo stvar iz realne situacije CHF tistega časa...
sporočil: 48.253
[publicpost2000]Kreditiranje v Sloveniji 2020 (poskusajte si plasticno predstavljati, v stilu Monty Pythona)
Slabo bereš. Jaz sem trdil, da BS daje navodila in izključno navodila. BS je drugačnega mnenja... zdaj pa vse še enkrat preberi.. in sodišče ESčP je že odločilo da samo navedba v pogodbi, da je nekdo seznanjen ne zadošča
Pride drzavljan, recimo mu Joze, na banko.
Joze: Dober dan, jaz bi pa kredit.
Banka: *slap* (mu pripelje eno okrog uses)
Joze: pa kuga vraga ... *slap* (dobi se eno)
Banka: to je samo preventivno, veste.
Banka: imamo sedaj vaso pozornost.
Joze: pa saj sem samo po kredi... *slap* prisel.. pa kuga se greste!!
Banka: veste hocemo preveriti da se zavedate vseh rizikov, tako pravijo regulatorji.
Joze: pa seveda se zav... *slap* ... pa kuga no!
Banka: ne, ne zavedate se. Bancni regulator predpisal, da vam to povemo v stanju vase maksimalne pozornosti.
Joze: ma dobro sedaj ste pa ze nesr... *slap* pa dobr no!
Banka: torej, kaksen kredit bi radi?
Joze: ja, sem gledal pa bi var... *slap* *slap* *slap*... obrestno mero... pa kuga no!
(naprej se mi ne da pisati, v taksnem stilu v glavnem)
no na koncu bi Joze prisel iz banke zadovoljen z kreditom z variabilno obrestno mero, ves rdec/vijolicast okrog glave in si mislil "aha, pa so mislili, da me bodo odvrnili! ne dam se!"
sporočil: 28.033
Zadnja sprememba: crt 03.10.2017 22:27
[publicpost2000]lahko das komot povezavo na blog, bo verjetno tako bolj prakticno zate kot tudi za bralce.
iiiii toliko bančnih strokovnjakov.. kje so bili prej? ne da se mi več pisat zato copy paste iz mojega bloga.. kdor želi naj prebere..
Leta 2008 je BS ugotovila pri najmanj eni banki, da ni spoštovala navodil in ji poslala tale dopis:imas morda kaksne info na temo, kaj je sledilo temu dopisu?
drive.google.com/ope...S0zN0JuSkE
rad bi namrec ugotovil, v koliksni meri drzi moj vtis po dosedanji debati, da je bs tukaj igrala "oni bi kao da se otcepe a mi im kao nedamo" - torej nekaj pro forma tolko da ni, da ni nic rekla, tepla pa tudi ni. kar bi slo skupaj z dosedanjim vtisom o tem, kako je kranjec jemal svojo vlogo.
ker valjda da banka ni upostevala te zahteve. ce bi jo, bi se celi operaciji chf bistveno zmanjsala atraktivnost, stos je bil ravno v tem, da je bil chf nacin, kako obiti evrski kriterij kreditne sposobnosti.
(in potem bi folk po gostilnah jamral, da je oblast kriva, da on ne dobi kredita, hehe)
ali pa je bs dejansko pokazala neke zobe in je to pripomoglo k temu, da so do 2009 chf krediti zaceli usihati?
sporočil: 28.033
[publicpost2000]
O tem kaj bi banka morala vedeti in kaj ne se je potem pojavilo kar nekaj mnenj. Meni je najbolj celovito in logično tole:
drive.google.com/fil...sp=sharingta tekst je ok.
sporočil: 92
Nope.. tole lahko poiščeš na curii..jaz svoj izvod imam za
sodišče... sem se potrudil.
Probajva tako. Laganje in zavajanje pri prodajanju produkta je goljufija in vzrok za ničnost po ZOR. Zdaj poglej brošure bank.
Zdaj pa za trenutek pomisli na VW, ki je lagal glede izpustov in poglej njegove reklame.
Vidiš isto..obojni lažejo in v obeh primerih gre za goljufijo.
Zdaj pri VW so oni vedeli kaj je res, pri CHF pa banke. Obstaja celo dokument kjer IMF BS in druge regulatorje obvešča, da se z določenimi finančnimi instrumenti manipulira z vrednostjo EUR/CHF in da je to izjemno resen riziko za kreditojemalce.
Torej obojni so vedeli.
RAZLIKE: VW je tako dal lastnikom dal boljše vozilo in ti ga zdaj zato tožijo. Odškodnina v višini vrednosti avta.
CHF kreditojemalci smo dobili bistveno slabši produkt in po tvoje smo si sami krivi?
To ti je o.k.?
Kaj pa če ti povem, da ne samo, da so banke vedele ampak, da jim je BS celo izračun naredila kako se bo dvignil obrok CHF kredita? A je še vedno vredu?
Probajva tako. Laganje in zavajanje pri prodajanju produkta je goljufija in vzrok za ničnost po ZOR. Zdaj poglej brošure bank.
Zdaj pa za trenutek pomisli na VW, ki je lagal glede izpustov in poglej njegove reklame.
Vidiš isto..obojni lažejo in v obeh primerih gre za goljufijo.
Zdaj pri VW so oni vedeli kaj je res, pri CHF pa banke. Obstaja celo dokument kjer IMF BS in druge regulatorje obvešča, da se z določenimi finančnimi instrumenti manipulira z vrednostjo EUR/CHF in da je to izjemno resen riziko za kreditojemalce.
Torej obojni so vedeli.
RAZLIKE: VW je tako dal lastnikom dal boljše vozilo in ti ga zdaj zato tožijo. Odškodnina v višini vrednosti avta.
CHF kreditojemalci smo dobili bistveno slabši produkt in po tvoje smo si sami krivi?
To ti je o.k.?
Kaj pa če ti povem, da ne samo, da so banke vedele ampak, da jim je BS celo izračun naredila kako se bo dvignil obrok CHF kredita? A je še vedno vredu?
sporočil: 92
Ni bilo odziva. Vse banke so do zadnjega tržile na enak način zato
lahko sklepamo, da ni sledil noben ukrep.
sporočil: 28.033
[Mutualist]mutualistova zbirka je na voljo tukaj:
Mutualist se strinja, a prepušča "obešanje" CRTu, ki nosi bistveno večjo težo na tem forumu ;)
mega.nz/#F!YaxlCBLJ!...o1sMu-aS7Q
je pa vmes ze publicpost2000 ponudil svojo se bogatejso zbirko:
forum.finance.si/?m=...774&single
sporočil: 28.033
Zadnja sprememba: crt 03.10.2017 23:01
[publicpost2000]svoje osebno mnenje sem ze parkrat predstavil, ampak okej, lahko se enkrat zate povzamem in morda ekstra artikuliram.
Nope.. tole lahko poiščeš na curii..jaz svoj izvod imam za sodišče... sem se potrudil.
CHF kreditojemalci smo dobili bistveno slabši produkt in po tvoje smo si sami krivi?
po mojem dosedanjem razumevanju tukaj nedolzne ovcke ni - ne na strani bank ne bs ne kupcev.
- na strani bs ne zato, ker se je samo delala, da nekaj dela, pa se to v obicajnem ledeniskem tempu.
- na strani bank ne zato, ker so agresivno trzile produkte no matter what, s problematicnim oglasevanjem in ob zavedanju, da vsebinsko krsijo pravila glede kreditne sposobnosti, se vec, v tem je bil sploh celotni point zgodbe - doseci dodaten nov segment kupcev.
- na strani kupcev ne zato, ker se dobro spomnim pogovorov v tistem casu, koliko se je dalo komu dopovedati, da prihodnost ni nujno 100% roznata in da bo njegova super kombinacija lahko postala super stala (na podlagi cesar sem zelo skepticen do "nisem vedel" - ce noces vedeti, potem ne bos vedel ne glede na to, kaj pocne drugi)
vsi trije glavni igralci (ce jemljemo banke in kupce kot homogeno vreco, kar ni nujno res, se najmanj pri kupcih) so v tej zgodbi delovali precej simbiotsko. skupaj so to skuhali. banka je z veseljem ponudila kredit kreditno nesposobni osebi, kreditno nesposobna oseba je z veseljem postala nenadoma kreditno sposobna, kranjec je pa kupoval violine.
omenil sem, da so kupci verjetno najmanj homogena skupina, tj. najvec je nekih individualnih, ne tako med sabo podobnih zgodb.
in zato: ce bi moral v tej minestri res pod nujno iskati kaksne priblizke nedolznih ovck, katerih krivda je res samo prevelika nerazgledanost (kaj pocnejo tecaji in kaj je caveat emptor) in preveliko zaupanje, bi jih vsekakor iskal v tej skupini in ne pri bs ali pri bankah.
(po drugi strani se nikakor ne strinjam s tezo, da banke so pa itak vse naprej vedele z urniki in amplitudami vred. med drugim zato, ker v bankah tipicno nikakor ne sedijo neki nadljudje, cetudi so v povprecju bolj pismeni od povsem laicne publike. hej, valjda pa nekaj tudi morajo imet od osmoze, ce ze tam sedijo. in tudi s tem se ne strinjam, da je kredit v tuji valuti ze sam po sebi vsebinsko pretezka materija za ljudi, ki so se svoje okolice zavedali ze v casu juge.)
kje smo zdaj...
kupce je do zdaj pretepel ze sam razplet stvari.
banke kar se mene tice lahko gremo pretepst, seveda ob zavedanju, da ne bo to nic nucalo, ce pretepamo banke = bilance bank = delnicarje, ne pa odlocevalce.
banka slovenije si itak zasluzi bunke ze iz drugih razlogov (in je najmanj realno, da jih bo tudi dobila).
sporočil: 28.033
[abohte]to ni relevantno za zakon, temvec zame osebno pri sestavljanju vtisa o bs. oziroma krepitvi tega vtisa :)
> [crt]
> rad bi namrec ugotovil, v koliksni meri drzi moj vtis po dosedanji debati, da je bs tukaj igrala "oni bi kao da se otcepe a mi im kao nedamo" - torej nekaj pro forma tolko da ni, da ni nic rekla, tepla pa tudi ni. kar bi slo skupaj z dosedanjim vtisom o tem, kako je kranjec jemal svojo vlogo.
Ne štekam, zakaj je to relevantno.
sporočil: 8
čas vnosa: 03.10.17 21:40
Go to sleep, if you are not personally involved here !! Ali pa se
lepo R A Z K R I J in nehaj mlatiti in the name of capitalism !!
Sej se vidi, zakaj tako pridno tipkate toliko ur, da ne rečem
dni... Ni več smešno. Ulice se BODO napolnile, tako kot drugje, če
bo potrebno. Bomo potem videli, koliko "vetra" je še ostalo iz
črnega fonda ! Vprašanje ostaja eno in isto : banke ali vsi ?
Simple as that. Ne verjameš ? Take a good look around this "chicken
state" we are in !! Srečno, in gremo, ZF, dokler bo treba !!! Še za
konec : hočete pametni bit in po "pravilih" živet,
potem se še izjasnite : imenu KOGA proti LJUDEM "izlivate" svoj intelekt ? Napišite EN STAVEK : zakaj se vam zdi, da morate po ZF tolči ? SIMPLE SENTENCE : KAJ VAM NE PAŠE ( in England they say : ..are there any s...all problems ? ), LJUDJE !? And now ..GO FOR IT, tipkajte naprej po vaše...no limit, kot kaže, za vas in ZB.
potem se še izjasnite : imenu KOGA proti LJUDEM "izlivate" svoj intelekt ? Napišite EN STAVEK : zakaj se vam zdi, da morate po ZF tolči ? SIMPLE SENTENCE : KAJ VAM NE PAŠE ( in England they say : ..are there any s...all problems ? ), LJUDJE !? And now ..GO FOR IT, tipkajte naprej po vaše...no limit, kot kaže, za vas in ZB.
sporočil: 37
čas vnosa: 03.10.17 20:59
Od kod vam podatki, kakšne nepremičnine so se kupovale s chf
krediti? Mi lahko navedete vir ali zgolj pametujete? Moja npr. je v
čisto neluksuznem predelu mesta (tudi kanalizacije nimamo).
Od kod vam podatki, da je kdo koga izpodrival pri nakupih nepremičnin? Najbrž spet kar počez govorjenje.
Kdo pa pravi, da nimamo javnosti na svoji strani? A po nestrokovno pripravljeni anketi Ninamedie, katere naročnik je bilo Združenje bank Slovenije? Dajte si pogledat njeno vsebino in interpretacijo rezultatov - ne veš, kaj je bolj manipulativno ...
In ne, ne berem Financ, ker to ni področje, ki me zanima. Sem iz čisto druge stroke. Če bi vsak skrbel, da bi njegova stroka delala v dobro ljudi, tega danes ne bi pisala. Tako pa banke niso strokovno-etično opravile svojega dela, kar dokazujejo številni dokumenti:
1. Leta 2005 Mednarodni monetarni sklad (IMF) v analizi avstrijskega gospodarstva ugotovi, da se tam podeljujejo za kreditojemalce tvegani krediti v švicarskih frankih (CHF). Avstrijski centralni banki priporoči, da naj se aktivno vključi v omejevanje tveganja. Ta leta 2006 izda brošuro, ki so jo morale banke obvezno poslati svojim komitentom in jih v njej naknadno pouči o vseh tveganjih. Večina CHF kreditov se pravočasno konvertira v EUR (IMF Country Report No. 05/249, strani 20 in 21, July 2005).
2. Leta 2005 Banka Slovenije (BS) v Poročilu o finančni stabilnosti banke opozori, da je CHF valutna klavzula za banke zelo majhno, za stranke pa zelo veliko tveganje, ker je CHF trenutno na relativno nizkih ravneh in je v prihodnje pričakovati njegovo rast. Tekst je pospremljen z grafom, ki napoveduje rast CHF (Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, str. 105, junij 2005).
3. Leta 2006 BS pošlje dopis vsem našim bankam, da morajo stranke celovito informirati glede tveganosti CHF kreditov. Zato morajo izdelati simulacije gibanja tečaja CHF v pozitivni in negativni smeri, ter obrazložiti kako se to odraža na premoženju strank (Banka Slovenije, Dopis vsem bankam in hranilnicam, 4.7.2006, oznaka 24.20/558-NVČ).
4. Leta 2007 IMF v analizi švicarskega gospodarstva ugotovi, da je CHF zaradi špekulacij vlagateljev z obrestno mero podcenjen, a se v kratkem pričakuje nadaljevanje njegove STOLETNE RASTI (IMF Country Report No. 07/186, stran 10, June 2007). Za Švico to ne predstavlja tveganja, opozori pa na prelitje tveganja v vzhodno Evropo/Balkan, kjer se CHF uporablja za kreditiranje v tuji valuti. Poudari, da bo potrebno natančno opazovati to kreditiranje, da se omeji tveganje (IMF Public Information Notice: IMF Executive Board Concludes 2007 Article IV Consultation with Switzerland, June 4, 2007).
5. Leta 2007 BS pošlje dopis vsem našim bankam, da lahko kreditno sposobnost strank ugotavljajo samo na podlagi manj ugodnih pogojev za EUR kredite in znesek potem preračunajo v CHF (Banka Slovenije, Dopis vsem bankam in hranilnicam, 19.12.2007, oznaka 24.40-1265/107-GK). Razlog za to opozorilo so bile višje obrestne mere za EUR in praksa bank, da so kreditno sposobnost ugotavljale v EUR na 20 letno v CHF pa na 30 letno dobo odplačevanja ter tako višino obrokov spustile pod zakonsko določen minimum bremenitve prihodkov.
6. Leta 2007 BS v strokovnih člankih na podlagi narejenih simulacij, ugotavlja, da zaradi tveganosti lahko postane obrok posojila v CHF že ob manjši negativni spremembi referenčne obrestne mere večji kot obrok posojila v EUR. Upoštevajoč še valutno tveganje pa to pomeni, da se lahko pri 5% verjetnosti v pol leta obrok v CHF poviša za 2x toliko kot v EUR kreditu, pri 1% verjetnosti, pa je povečanje obroka skoraj trikratno (Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti - Strokovni članki s področja finančne stabilnosti, stran 12, maj 2007). Da so bili ti izračuni BS še zelo konservativni glede tveganj, kažejo izračuni Združenja Frank, ki izkazujejo, da je današnje razmerje ugodnih CHF obrokov proti ugodnim EUR obrokom 1 proti 10 (Primer tabele izračuna kredita po 10 letih plačevanja, ZF, 2017)!
Upam, da ti argumenti G. Hočevarju vsaj malo postavijo pod vprašaj tezo, da so banke delovale v dobri veri. Resnica je namreč, da banke nikoli niso upoštevale zahtev BS in kreditne sposobnosti niso ugotavljale v EUR, saj bi tako podelile bistveno manj tveganih kreditov in tudi niso izdelovale alternativnih amortizacijskih načrtov, ki bi strankam pojasnili to tveganje. S tem so kot poučene stranke v postopku opustile zakonsko pojasnilno dolžnost, kar zakon opredeljuje kot prevaro (Obligacijski zakonik, Prevara, 49. člen). Banke seveda trdijo, da so strankam pojasnile vsa tveganja, a sodišče EU je zelo lepo pojasnilo, da ne zadostujejo le informacije o možnosti zvišanja ali znižanja vrednosti valute, temveč tudi vpliv gibanja menjalnega tečaja in povečanja obrestnih mer valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, na vračila (Sodišče EU, sodba v zadevi C 186/16,20.9.2017).
Od kod vam podatki, da je kdo koga izpodrival pri nakupih nepremičnin? Najbrž spet kar počez govorjenje.
Kdo pa pravi, da nimamo javnosti na svoji strani? A po nestrokovno pripravljeni anketi Ninamedie, katere naročnik je bilo Združenje bank Slovenije? Dajte si pogledat njeno vsebino in interpretacijo rezultatov - ne veš, kaj je bolj manipulativno ...
In ne, ne berem Financ, ker to ni področje, ki me zanima. Sem iz čisto druge stroke. Če bi vsak skrbel, da bi njegova stroka delala v dobro ljudi, tega danes ne bi pisala. Tako pa banke niso strokovno-etično opravile svojega dela, kar dokazujejo številni dokumenti:
1. Leta 2005 Mednarodni monetarni sklad (IMF) v analizi avstrijskega gospodarstva ugotovi, da se tam podeljujejo za kreditojemalce tvegani krediti v švicarskih frankih (CHF). Avstrijski centralni banki priporoči, da naj se aktivno vključi v omejevanje tveganja. Ta leta 2006 izda brošuro, ki so jo morale banke obvezno poslati svojim komitentom in jih v njej naknadno pouči o vseh tveganjih. Večina CHF kreditov se pravočasno konvertira v EUR (IMF Country Report No. 05/249, strani 20 in 21, July 2005).
2. Leta 2005 Banka Slovenije (BS) v Poročilu o finančni stabilnosti banke opozori, da je CHF valutna klavzula za banke zelo majhno, za stranke pa zelo veliko tveganje, ker je CHF trenutno na relativno nizkih ravneh in je v prihodnje pričakovati njegovo rast. Tekst je pospremljen z grafom, ki napoveduje rast CHF (Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, str. 105, junij 2005).
3. Leta 2006 BS pošlje dopis vsem našim bankam, da morajo stranke celovito informirati glede tveganosti CHF kreditov. Zato morajo izdelati simulacije gibanja tečaja CHF v pozitivni in negativni smeri, ter obrazložiti kako se to odraža na premoženju strank (Banka Slovenije, Dopis vsem bankam in hranilnicam, 4.7.2006, oznaka 24.20/558-NVČ).
4. Leta 2007 IMF v analizi švicarskega gospodarstva ugotovi, da je CHF zaradi špekulacij vlagateljev z obrestno mero podcenjen, a se v kratkem pričakuje nadaljevanje njegove STOLETNE RASTI (IMF Country Report No. 07/186, stran 10, June 2007). Za Švico to ne predstavlja tveganja, opozori pa na prelitje tveganja v vzhodno Evropo/Balkan, kjer se CHF uporablja za kreditiranje v tuji valuti. Poudari, da bo potrebno natančno opazovati to kreditiranje, da se omeji tveganje (IMF Public Information Notice: IMF Executive Board Concludes 2007 Article IV Consultation with Switzerland, June 4, 2007).
5. Leta 2007 BS pošlje dopis vsem našim bankam, da lahko kreditno sposobnost strank ugotavljajo samo na podlagi manj ugodnih pogojev za EUR kredite in znesek potem preračunajo v CHF (Banka Slovenije, Dopis vsem bankam in hranilnicam, 19.12.2007, oznaka 24.40-1265/107-GK). Razlog za to opozorilo so bile višje obrestne mere za EUR in praksa bank, da so kreditno sposobnost ugotavljale v EUR na 20 letno v CHF pa na 30 letno dobo odplačevanja ter tako višino obrokov spustile pod zakonsko določen minimum bremenitve prihodkov.
6. Leta 2007 BS v strokovnih člankih na podlagi narejenih simulacij, ugotavlja, da zaradi tveganosti lahko postane obrok posojila v CHF že ob manjši negativni spremembi referenčne obrestne mere večji kot obrok posojila v EUR. Upoštevajoč še valutno tveganje pa to pomeni, da se lahko pri 5% verjetnosti v pol leta obrok v CHF poviša za 2x toliko kot v EUR kreditu, pri 1% verjetnosti, pa je povečanje obroka skoraj trikratno (Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti - Strokovni članki s področja finančne stabilnosti, stran 12, maj 2007). Da so bili ti izračuni BS še zelo konservativni glede tveganj, kažejo izračuni Združenja Frank, ki izkazujejo, da je današnje razmerje ugodnih CHF obrokov proti ugodnim EUR obrokom 1 proti 10 (Primer tabele izračuna kredita po 10 letih plačevanja, ZF, 2017)!
Upam, da ti argumenti G. Hočevarju vsaj malo postavijo pod vprašaj tezo, da so banke delovale v dobri veri. Resnica je namreč, da banke nikoli niso upoštevale zahtev BS in kreditne sposobnosti niso ugotavljale v EUR, saj bi tako podelile bistveno manj tveganih kreditov in tudi niso izdelovale alternativnih amortizacijskih načrtov, ki bi strankam pojasnili to tveganje. S tem so kot poučene stranke v postopku opustile zakonsko pojasnilno dolžnost, kar zakon opredeljuje kot prevaro (Obligacijski zakonik, Prevara, 49. člen). Banke seveda trdijo, da so strankam pojasnile vsa tveganja, a sodišče EU je zelo lepo pojasnilo, da ne zadostujejo le informacije o možnosti zvišanja ali znižanja vrednosti valute, temveč tudi vpliv gibanja menjalnega tečaja in povečanja obrestnih mer valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, na vračila (Sodišče EU, sodba v zadevi C 186/16,20.9.2017).
sporočil: 92
Vseh dokumentov ne morem objaviti ker se bodo seveda priložili
tožbi so pa vsi na spletu :).. no razen pri nas, ko določeni
izginejo.
Primer CHF in VW je do pikice isti. VW je vedel in banke so vedele. Pika. Kršeni so isti členi obligacijskega zakonika.
Glede dviga vrednosti..
Predvideli so 70EUR dvig obroka pri 40.000EUR kredita na 10let.. pri daljšem obdobju in praviloma večjih kreditih so te številke seveda ustrezno večje.. so naredili primerjavo z EUR kreditom, da bo zadeva bila bolj jasna...
in dokument je seveda uradni ne kr neki...
Pojdi na FB in me poišči pod "Jože Potrebuješ (Denar)" sem še kaj zraven tam objavil.. :)
Primer CHF in VW je do pikice isti. VW je vedel in banke so vedele. Pika. Kršeni so isti členi obligacijskega zakonika.
Glede dviga vrednosti..
Predvideli so 70EUR dvig obroka pri 40.000EUR kredita na 10let.. pri daljšem obdobju in praviloma večjih kreditih so te številke seveda ustrezno večje.. so naredili primerjavo z EUR kreditom, da bo zadeva bila bolj jasna...
in dokument je seveda uradni ne kr neki...
Pojdi na FB in me poišči pod "Jože Potrebuješ (Denar)" sem še kaj zraven tam objavil.. :)
sporočil: 92
Jaz sem vzel 45000EUR... VIla? Luksuz? Govoriš nebuloze kot avtor
članka. 95% kreditov so čisto običajne hiše..
sporočil: 92
Seveda točnih vrednosti nihče ni vedel. Vedelo se je, da bo šlo na
škodo kreditojemalcev in vedelo se je, da bo razlika ogromna.
Izračun je bil konzervativen pa kljub temu nazoren. Nihče, ki bi mu bil predstavljen ne bi vzel tega kredita kar se je lepo videlo septembra 2008, ko je izšla brošura o rizikih, ki niti približno ne pokaže teh predvidenih premikov pa je kljub temu zadoščala, da so se ti krediti ustavili.. če podatkov ne bi prikrivali ne bi prodali niti enega tega kredita.
Izračun je bil konzervativen pa kljub temu nazoren. Nihče, ki bi mu bil predstavljen ne bi vzel tega kredita kar se je lepo videlo septembra 2008, ko je izšla brošura o rizikih, ki niti približno ne pokaže teh predvidenih premikov pa je kljub temu zadoščala, da so se ti krediti ustavili.. če podatkov ne bi prikrivali ne bi prodali niti enega tega kredita.