[kajulci]
Ja, pač marsikaj je možno. Upam, da bodo čimprej izvrtali tole sodbo, pa da vidimo. Ne glede na logiko, jaz močo dvomim, da bi bila posledica te konkretne ničnosti zahteva po takojšnji vrnitvi CELOTNEGA kredita. Ker pač to ne verjamem, ker to bi bil čisti nonsens. Pod grožnjo take totalno glupe sodbe bi bilo bistveno bolje, da bi sodišče pač razsodilo v korist banke. Ker če bi tožnik, ki je tožbo dobil, kot posledico moral takoj vrniti celoten kredit, bi šlo tu za en gromozanski absurd - za absurde pa imajo pravniki vedno kako posebno izrazoslovje, in najbrž imajo izraz tudi za take vrste absurd, kakršen bi bil ta, v kolikor bi bilo to res. Ne, to ni možno.

Pisalo bi lahko, da toženec vrne kredit, tožnik pa doslej plačane obroke kredita. Potem se na podlagi te sodbe sklene poravnava med tožnikom in tožencem, kjer se plača samo razlika. Lahko skleneta tudi novi kredit, s katerim se plača razlika. Pa če skleneta dogovor mimo sodbe, sta spet izpostavljena tveganju, da se kateri od njiju v prihodnosti spomni, da bo izvršil sodbo v takšni obliki, kot je postala pravnomočna.

Če je pogodba nična, je pač nična. Ne moreš potem motoviliti, da je nična, ampak ne čist ali pa da je delno nična (kar bi tudi lahko bila, če bi sodba bila takšna). Vsak se pač mora zavedati posledic sodbe preden gre v tožbo.

Iz prakse pa lahko povem svoj primer, ki je bil sicer med dvema pravnima osebema, ne tako kot tu, kjer je ena stranka fizična oseba, pa sodišče je bilo nemško. Prodali smo stroj in dobili kupnino. Dve leti kasneje so se Nemci spomnili, da so se zakalkulirali z nakupom stroja in so dokazovali ničnost, ker podpisnik pogodbe ni imel pooblastil za sklenitev posla. Res jih ni imel, ampak da to ugotoviš šele dve leti kasneje ... ma nemoj. Sodba munchenskega sodišča je bila, da oni nam vrnejo stroj in denarno nadomestilo za uporabo v tem času, mi pa njim kupnino, pa jih je en drek brigalo, da takrat niti približno nismo imeli denarja, da bi lahko vrnili kupnino.