[rename]
Še zadnjič: kreditna pogodba je glasila v CHF.
Črpanje v SIT, na dan nakazila.
Vračilo v mesečnih anuitetah določenih v CHF, plačevanje v SIT po tečaju na dan nakazila anuitete.

Na papirju se je glasila v CHF, v praksi je bilo pa vse izvedeno v EUR. Malce nenavadno, kajne?

In prodajati buče, da se je takšen porast posojil v CHF zgodil brez agresivnega trženja s strani bank, je milo rečeno smešno.

Saj ne pravim, da so vsega krive banke. Tudi fizične osebe bi se morale bolj zavedati tveganj. Ampak ponovno, banke so tukaj v močnejši poziciji, so bolj informirane in so se bistveno bolj zavedale tveganj. Saj zato so se pa tudi zavarovale pred valutnimi tveganji. Pač, tudi banke so podvržene zakonom, ki varujejo potrošnike. In sedaj prevaliti vso krivdo na posameznike je smešno. Zato je prav, da banke za to tudi odgovarjajo.