[Gustl]
Nimam teh podatkov. Niti ni pomembno, ker je ključno še nekaj drugega.

Lahko ti zagotovim, da to ni samo fenomen casopisov ali medijev. Obstaja en velik slovenski koncern, ki ima za "vecnega direktorja" cloveka, ki je bil nekdaj v svoji karieri prodajnik.

In kljub temu, da na pralnih strojih ne delas prihodka z reklamami, je tam bila cisto ista zgodba, zato je ta koncern v krizi skoraj crknil in se sele po tem zavedel (baje, tako mi pravijo) da je treba tudi kaj novega naredit, ne samo nabijat provizije prodajnikom.

Sklepam da je podobna zadeva prakticno vsepovsod, v zasebnem in javnem sektorju se je namrec razbohotila administracija (oziroma zahteve po vedno vec birokracije in pisarije). Stvar je postala nemogoca, v javnem sektorju gotovo to pozre 10-20% produktivnosti, v zasebnem pa odvisno od firme, verjetno.

Tako da se vrnimo nazaj k izhodiscni tezi: ne gre za robotizacijo, ampak za normalizacijo. Tam kjer obstaja moznost avtomatizacije, bodo podjetja odavtomatizirala nepotreben speh, tam kjer ne, ga bodo porezala.

Ce v firmi z 1/3 prodajnikov o kateri si govoril, ne bi bilo avtomatizacije, bi njihova delovna mesta sla v tri krasne tudi brez avtomatike. Pac jih ne bi bilo vec. V vrtcih tudi uvajajo e-igralnice, e-dnevnike, e-priprave in kaj je se tega sranja.

Ampak ce ne bi bilo resitev na "e-", bi jih pa enostavno morali ukiniti, in vrtce furati tako kot 20 let nazaj, ko tega crapa se ni bilo, pa ni otrokom nic manjkalo. Ker stvar je sla v tej smeri, da so vzgojiteljice bile ze velik del casa tajnice in administratorke.