Kej ste dobili tega tipa. Davke na place je treba znizat. Pa tipom z ekonomske fakultete ukinit moznost, da sluzijo privat, ampak naj delajo za fakulteto.

Zakaj v slovenskem zasebnem gospodarstvu nimamo nemških plač? Spoštovanega profesorja bi povprašal, prvič, v kateri državi EU, poleg Slovenije, gospodarstvo dela v stanju permanentnega terorja sindikatov javnega sektorja, ki traja od začetka do konca leta in se nadaljuje v naslednje leto, drugič, v kateri državi EU je povprečna plača zaposlenih v javnem sektorju za cc. 35% višja od povprečne plače v gospodarstvu?

Znižanje davkov sem omenil: "Ker gre za stroške dela, torej tudi vse dajatve iz tega naslova, bi tu lahko nekaj naredila tudi država z znižanjem davkov in dajatev, a zadnje poteze vlade kažejo prav nasprotne težnje.", a tokrat to ni point kolumne, point so argumenti za eno in drugo stran v prihajajočih pogajanjih o plačah v ZASEBNEM sektorju.

Vse primerjave tukaj veljajo za GOSPODARSTVO, ne za javni sektor. Ker je bil to point kolumne. Tako da t.i. teror sindikatov javnega sektorja tu nima nikakršne zveze, razen morda te, da je morda deloma razlog za razliko v povprečni plači.

Primerjave plač v javnem sektorju med posameznimi države niso tako preproste, ker države zelo različno urejajo, kaj je del javnega sektorja. V Sloveniji več kot tretjino zaposlitev v javnem sektrju predstavlja šolstvo in zdravstvo (o tem sem pisal pred cca letom), kar ni pravilo (niti izjema). Razlika v povprečni plači je večinoma strukturna, saj v javnem sektorju skorajda ni dela za nisko izobražene (in posledično slabo plačane) delavce, tam, kjer izobrazba ni tako pomembna, pa gre za naporna in tvegana dela, ki so zato bolje plačana.

[mpahor]

Primerjave plač v javnem sektorju med posameznimi države niso tako preproste, ker države zelo različno urejajo, kaj je del javnega sektorja. V Sloveniji več kot tretjino zaposlitev v javnem sektrju predstavlja šolstvo in zdravstvo (o tem sem pisal pred cca letom), kar ni pravilo (niti izjema). Razlika v povprečni plači je večinoma strukturna, saj v javnem sektorju skorajda ni dela za nisko izobražene (in posledično slabo plačane) delavce, tam, kjer izobrazba ni tako pomembna, pa gre za naporna in tvegana dela, ki so zato bolje plačana.

Nekako se izmikaš odgovoru, saj tudi v drugih državah EU v izobraževanju in zdravstvu delajo visokoizobraženi delavci, ki prejemajo povprečno plačo in se lahko primerjajo s plačo v gospodarstvu...Če si že omenil izobraževanje je IMF leta 2015 ugotovil, da smo po porabi za izobraževanje v vrhu EU. Javna poraba za izobraževanje je po navedbah IMF četrta najvišja v deležu od BDP med članicami EU, levji delež te visoke uvrstitve pa odpade na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Razlog za visoko raven porabe v IMF vidijo v veliki masi za plače. To po oceni sklada napeljuje na preveliko število zaposlenih v sektorju...so napisali na: siol.net/novice/slov...tvu-396397 Torej, v kateri državi EU je povprečna plača zaposlenih v javnem sektorju za cc. 35% višja od povprečne plače v gospodarstvu?

ps. IMF je predlagal med drugim povečanje števila učencev na učitelja, optimizacijo mreže šol in povečanje efektivnega dela učiteljev v učilnicah. Kaj ni pravkar sklenjena nova kolektivna pogodba za učote? Zlobneži mislijo, da učoti člani sviza sploh več ne bodo hodili v razrede...menda bo na pet otrok en učo, šolska ura bo 15 minut, ki bo štela 60 minut...učitelji bodo imeli pravico do plačanega zajtrka, malice, kosila in večerje...

Le kaj IMF predlaga Latvijo, Litvi, Estoniji, Romuniji, Bolgariji iz katere se prebivalstvo množično izdeluje? Kakšno strukturo, mrežo sol jim priporoča, glede na to da vsi izobraženi bežijo od tam? Se precej bolj kot iz Slovenije.

Kakšno razmerje med plačo delavca v proizvodnem podjetju in v šolstvu predlaga IMF?