Včasih so bila pravila igre preprosta, višja izobrazba, višja plača.

To je bilo v casih, ko je drzava se razumela, da butastemu plebsu, ki od starsev dobi navodilo "pejd studirat da ti ne bo treba delati, kot meni" ni za prepustiti odlocanja o smeri studija.

In so pac razumeli, da ne more 75% vseh studirati druzboslovja.

Sedaj pa je #demokracija in demokraticno se horde studentov, ki niso niti za studij sposobni, derejo studirat na smeri od katerih ne bo noben dobil dela.

Tako kot je nekdaj v Portorozu UDBA vodila turizem precej uspesneje kot novodobni tajkuni, tako je tudi ex Yuga znala iz izobrazevalnega sistema potegnit kar najvec za vlozen denar.

Sorry, poveličevanje bivšega sistema ni umestno, pač pa na njem leži krivda za današnje stanje. Ko sem leta 1969 vpisal ekonomsko fakulteto so profesor Lavrač, ki ga cenim, dejali: Slovenija potrebuje nekaj tisoč ekonomistov. Takrat se mi je zdelo fino, danes vem, da je bila to napaka. Mnogo bolje bi bilo izobraziti tehnični kader z ekonomskimi ali poslovnimi znanji.
Današnje stanje ni vezano na demokracijo, pač pa na oblast. Vlada financira karkoli, če ji le pomaga odvrniti težave izpred njenega praga. Dela se zelo pametno, želi biti vseved in ko diplomiranci organizirajo protest v smislu: izobrazili ste nas, zdaj pa nam še službe zrihtajte, ne zna povedati, da je investicija v izobrazbo (čeprav na stroške države) visoko tvegana investicija posameznika. Vlada celo obljubi , da bo problem reševala. Bla, bla, bla, itd. bla, bla bla.
Mizes in Hayek sta ugotovila, da je problem socializma v nezmožnosti realnih kalkulacij. To je seveda ekonomski problem prihodkov in odhodkov, v našem primeru kako racionalno zagotoviti določene kadre. Že tega problema država ali vlada ne zna rešiti, ker ga v socializmu ni moč rešiti, kaj šele da bi pravilno napovedala katere in koliko teh kadrov bomo rabili v naslednjih 45 letih (pet let za izobrazbo in 40 let do penzije).