Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

Brane sporočil: 2.077
[FIN-311684]
> [tmatej]
> > [crt]

> Caki malo, a vidva zdaj suvereno trdita, da ima teh 1.3g vir v ecb-ju?
>

Raje bi videli, da bi ECB namesto Slovenije vrnil 1,3 milijarde, če pa bi bil še tako prijazen in bi vrnil še 31 milijard bi Slovenija bila brez dolga, sicer ne za dolgo, kajti s tem nekontroliranim zapravljanjem v javnem sektorju bi v petih letih ponovno bili dolžni 30 milijard.
Bravo naši! Lahkotnost zadolževanja se dogaja še naprej ! Očitno to Finance nič ne skrbi, saj bomo leta 2050 vsi zelo srečni, ko bomo morali te pufe tudi vračati, hahah!
Z novimi dolgovi vlada ustvarja iluzijo rastoče bogate države, pozabljajoč, da se igra s tujim denarjem in tujo akumulacijo, kar bo slej ko prej končalo v katastrofi po grškem scenariju.
Ker pri čisto vsaki novi slovenski zadolžitvi producirata "alternativna dejstva", ki jih črt pripisuje progastim, ki dejansko nimajo nobene rešitve problema razen nakladanja, pojdimo lepo po vrsti:

1. Pravita, da sta podjetnika in uspešno vodita svoja podjetja, potem bi človek od vaju pričakoval tudi razumevanje upravljanja s pasivo. Državni dolg je pač dejstvo, tako kot da sta prišla v podjetje, ki je že zadolženo. Dolgove lahko vračata z dobički ali pa poskrbita za tako veliko prodajo, da bodo dolgovi postali relativno manjši. Če po poti še znižata obrestno mero zadolžitve, bo tudi več ostalo v vajinem IPI, lahko bosta s tem vrnila še dolgov ali pa si kaj kupila.

2. Na naslednjih naslovih imata strukturo slovenskega državnega dolga (mimogrede 27 mlrd. € ga je in ne 33 kot ves čas natolcuješ), dodatek je še dolg DARSa 2,6 mlrd in DUTB, ki pa imata ta dolg pokrit že v svojih bilancah s premoženjem in tudi sama iz svojih prihodkov plačujeta glavnice in obresti za svoj dolg. Ta dolg se prišteva državnemu zaradi pravil EU, čeprav ni istovrsten kot izdane državne obveznice.

www.mf.gov.si/si/sti..._papirjev/
www.mf.gov.si/si/sti...do_15_let/

Če pogledaš strukturo dolga, boš videl, da smo imeli 9.365 mio. € drage zadolžitve z o.m. 4 do 5,5%, ki so nam jih priskrbeli Janša in Šušteršič z nepremišljenimi izjavami o bankrotu države, potem pa še nekaj Bratovškova in Čufer z oslasto sanacijo bank, o kateri sem takrat pisal veliko tudi jaz, sedaj nekaj let štafeto z opisom teh oslarij nosi TadejK, v zadnjem času pa je izračune te neumnosti naredil tudi Bole.
V zadnjih dveh letih, ko si ti pri vsaki zadolžitvi pisal podobna sporočila, kot tokrat, smo uspeli zamenjati že skoraj 20 mlrd. € drage zadolžitve z zadolžitvijo po ceni 2 do 3%, po zadnji zamenjavi bo drage zadolžitve še okoli 8 mlrd. €.
Zaradi teh zamenjav plačujemo že nekaj let, vsako leto manj obresti na državni dolg. (letos 1008 drugo leto 960, 2019 pa že krepko pod 900 mio. € na leto).
Ker v letošnjem letu dviga glavo inflacija, se to že kaže v nekoliko dražji zadolžitvi kot pred nekaj meseci. ZAto je mogoče zadnji čas, da bi zamenjali še preostanek drage zadolžitve s cenejšo, ker bo to pomenilo, da bomo naslednjih pet do deset let plačevali precej manj obresti.
Obrestna mera za obveznice je namreč nominalna in nespremenljiva in večino dolga bomo imeli izdanega pri okoli 3 % obrestni meri. Če bo ECB dosegla ciljno inflacijo 2%, pomeni to za nas naslednjih veliko let realno obrestno mero okoli 1%. in velike prihranke za proračun (vsaj 300 mio. € na leto, kar je lahko v naslednji nekaj letih okoli 2 mlrd. €). Enostavno te razmere zahtevajo zamenjavo dolga.

3. Poleg tega pa pri rasti inflacije ne veš, kdaj bo ECB nehala odkupovati, v zadnjih dveh letih je BS v imenu ECB odkupila na sekundarnem trgu za 4,355 mlrd. € slovenskih obveznic in s tem zniževala zahtevane donose in posledično obrestno mero novih zadolžitev. Mogoče je, da bo tega letos konec.

4. Če pogledamo samo primerjavo BDP, ki si jo ti popolnoma napačno podal pred nekaj dnevi, bo naš BDP v letošnjem letu pri 3% rasti in 2% inflaciji zarasel za 2 mlrd. € na 42 mlrd. €., zadolžitev pa se bo nominalno povečala za mogoče 600 mio. €. Zato se z umnim zadolževanjem oziroma upravljanjem pasive lahko naredi veliko za vse nas.

5. Vajino kričanje proti zadolževanju pa je utopična nekoristna drža, ki navleče nekaj neukih ljudi, da vama talajo pluse, vama pa raste ego. Bog ne daj, da bi spet tako po vajino amatersko upravljali javni dolg, ker bi zopet polovico davka od dobička pravnih oseb, ki jih zbere Slovenija brez potrebe nakazali špekulantom v tujino, namesto, da bi s te denarjem uredili zdravja ali ceste ali šolstvo, skratka karkoli je boljše, kot kvastiti neumnosti o dolgu iz zato plačati vsako leto dodatne 300 mio. €.

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2642942

Strani: 1

anon-317028 sporočil: 30.415
[brane]
> [FIN-311684]
> > [tmatej]
> > > [crt]
>
> >

5. Vajino kričanje proti zadolževanju pa je utopična nekoristna drža, ki navleče nekaj neukih ljudi, da vama talajo pluse, vama pa raste ego. Bog ne daj, da bi spet tako po vajino amatersko upravljali javni dolg...
Na lasten ego sem že zdavnaj pozabil, le povem kar mislim in mislim kar povem. Država se vrti v krogu vsesplošnega zadolževanja in se očitno tega ne da ustaviti pa vendar to ne pomeni, da nas odnos upnik – dolžnik ne sme motiti, ker je Slovenija v tem odnosu dolžnik. Že Nietzsche je trdil, da je odnos upnik–dolžnik v samem temelju družbenega razmerja. Dolg v meni po nietzschejevsko zbuja negativne občutke: slabo vest, odgovornost za poplačilo dolga in občutek krivde. Vse to izhaja iz spomina, ki je vnesen v človeka z dolgom. Po nietzschejevsko dolg implicira problem časa, saj je obljuba za vrnitev denarja v prihodnosti. Gre za upnikovo obliko prisvajanja časa v prihodnosti in obvladovanje tega časa. Torej, z vsako prodajo državnih obveznic si naši upniki prisvojijo del naše prihodnosti, z drugimi besedami z zadnjo prodajo obveznic je Ermanova ponovno prodala del naše prihodnosti. Dobro, naša politika meni, da se lahko spušča v razmerje upnik – dolžnik, ker je država dolg sposobna odplačevati. A vseeno je slabo, če si zadolžen in slovenske podjetnike in ljudi iz zasebnega gospodarstva ne boš prepričal, da je zadolževanje države za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, torej predvsem prevelike potrošnje države dobro. Če bi se vsaj država zadolževala za investicijske projekte, ki bi v prihodnosti sami odplačevali svoj dolg oz. odkupili že vnaprej prodano prihodnost?
anon-54454 sporočil: 4.098
Brane, oprosti, ampak res ne razumem, komu odgovarjas in zakaj mene tlacis v dvojino.
Super bi bilo, da si se enkrat preberes svoj post in ugotoviva, da ti o hruskah, jaz pa o bananah.

Ta debata je postala ze zelo butasta, tako da naj ostane po vasem in priznam na zapisnik, da je 1.3g iz zadnje izdaje je pokupila BS. You win.

Strani: 1