Ne vem, če bo ta švedski časnik za Slovenijo kaj poročal o novem pojavu v matični deželi, zato bom na kratko povzel pisanje britanskih medijev. Financial Times in Economist pišeta, da ta teden objavljeni švedski uradni podatki kažejo, da so davčni prihodki rasli veliko hitreje od pričakovanj. Državni proračun je imel v letu 2016 presežek 85 GSEK (9,5 GUSD). Za skoraj polovico tega presežka oz. 40 GSEK so kriva preplačila podjetij in fizičnih oseb, ki so očitno namerna. Zakaj?

Od marca 2015 švedska centralna in druge tamkajšnje banke obrestno mero tiščijo pod 0%, da bi pomagali preprečiti deflacijo. Hkrati pa je švedska vlada obljubila, da bo na preplačila davkov ob vračilu obračunala pozitivno obrestno mero (0,56%). Čeprav so do zdaj to obrestno mero spustili na nič, so posamezniki in firme na boljšem, če svoje prihranke naložijo v preplačilo davkov, kot da jim počasi kopnijo na bančnih računih. Podoben pojav so opazili tudi v Švici.

To je kruto maščevanje davkoplačevalcev oz. smešen zasuk zgodovine - od pravljice Pomperipossa i Monismanien do prostovoljnega preplačevanja davkov. BTW, bi ta fenomen lahko kreativno kopirali v Moji Deželi ter tako malo zmanjšali in pocenili zunanjo zadolženost države, dokler je velik del bančnega sistema še v državnih rokah? Najbrž bi šlo v našem primeru za kršenje norm ECB, predpisov EU in navodil EK, zato je vprašanje samo retorično. :-)

Sweden complains it is collecting too much tax
Most governments would be pleased with an annual budget surplus more than twice the forecast size. But Stockholm has complained that this “involuntary borrowing” from residents will cost it around SKr800m more over 2016 and 2017 than if they had borrowed the money at market rates.
www.ft.com/content/d...969e0d3b65

Negative interest rates are likely to continue in Sweden for some time, which suggests that overpayment of taxes will also go on. That sounds like the sort of problem a government in southern Europe would be delighted to have. In Sweden, however, officials may ask taxpayers to cool it and please pay a bit less.
www.economist.com/bl...xplains-19

V Finance Lajv so danes povzetki dveh člankov iz današnjega Dela z linki na originala, od katerih je drugi, zanimivejši zaklenjen.

Vložena ovadba zaradi poslovanja Sazasa
in
Koprska občina kupuje sedež Istrabenza

Je pa na delo.si danes objavljen še en zanimiv in čisto odklenjen članek o veliko večjem finančnem zalogaju od zgornjih dveh. Piše o epohalnem dosežku veličastno egomanske Jankovićeve mestne politike, o končnem rezultatu slogana Zoki dela!, o čudovitem podvigu jemanja bogatim (bankam, gradbenikom ipd.) in dajanja revnim (športnikom, klubom, navijačem). Nekaj malega o majčkeni kolateralni škodici Hoodega Zokija in njegovih mož v pajkicah:

Potem, ko je sodišče dalo soglasje k razvezi pogodbe o JZP, smo na MOL, ki je bil javni partner in glavni pobudnik, da se gradnja izvede na tak način, naslovili vprašanja v zvezi s tem. Čeprav je občina po zakonu dolžna odgovoriti v sedmih delovnih dneh, so nam na vprašanja, poslana 31. januarja, odgovorili šele 20. februarja, po skoraj treh tednih.
Zanimalo nas je tudi, ali glede na to, da je bilo v stečaju Grepa priznanih okoli 445 milijonov terjatev (od tega večina lastnikoma Grepa, Gradisu skupini G in Energoplanu, 178 milijonov evrov pa drugim upnikom), še menijo, da je bil projekt uspešen. Na MOL so zapisali, da »število oziroma znesek prijavljenih ali priznanih terjatev po našem mnenju ne more biti kriterij uspešnosti projekta JZP Stožice, ampak odraža predvsem finančno stanje zasebnega partnerja«. Ob tem naj spomnimo, da je bil športni park Stožice edini projekt Grepa, ki je bil ustanovljen prav za njegovo izvedbo. Na občini nadaljujejo, da je bil projekt za MOL kot javnega partnerja »nedvomno uspešen, saj so bili zgrajeni objekti, ki jih je bil zasebni partner zavezan zgraditi v okviru JZP: večnamenska športna dvorana in nogometni stadion, 804 parkirnih mest, okoliška infrastruktura (Božičeva in Štajerska cesta), del parka ter sanacija opuščene gramozne jame.
www.delo.si/novice/l...pesen.html