Privatno kupljive Finance Lajv in državno neomajna sta.si sta še zmeraj zmagovita medijska kombinacija. Danes zjutraj so objavili tole lucidno vest:

Avstralski nacionalni letalski prevoznik Qantas je v prvi polovici poslovnega leta, ki se je za podjetje končalo 31. decembra, zabeležil 852 milijonov avstralskih dolarjev (621,5 milijona evrov) dobička pred davki, kar je 7,5 odstotka manj kot v polletnem obdobju prej. V podjetju padec pripisujejo predvsem nizkim cenam nafte in večji konkurenci.
live.finance.si/3371...ek-Qantasa
www.sta.si/2359267/n...ek-qantasa

Trditev, da je imela letalska družba manj dobička zaradi cenejšega goriva je seveda nelogična, ampak v Moji Deželi očitno vse začuti LOVE in dobi povsem nove pomene in konotacije in interpretacije. Za vsak slučaj sem preveril, kaj so o tem poročali pri samem Qantasu, pri neki provincialni agenciji Reuters in neki majhni avstralski medijski hiši ABC.

Vsi našteti se seveda ne morejo meriti z veličino in pronicljivostjo sta.si in Finance Lajv, kar je najbrž razlog, da Reuters in ABC pri poročanju o polletnih poslovnih rezultatih Quantasa sploh nista omenila cene goriva.
www.reuters.com/arti...SL4N1G528D
www.abc.net.au/news/...ts/8295650

Res pa je cene goriva v svoji izjavi omenil šef Qantasa in to dobesedno takole:

In the international market, conditions are challenging.
As travellers are very much aware, cheaper oil has led to strong capacity growth on international routes – pushing fares down and impacting all major airlines.
Qantas International isn’t immune from that impact.
And not surprisingly, its profit is down on last year’s record levels.
www.qantasnewsroom.c...uary-2017/

Zdaj vem, da so za vse težave letalskih prevoznikov vedno krive cene nafte. Če so visoke, ni dobro, če so nizke, je slabo. Potemtakem ni nič čudnega, da je šla Adria po gobe oziroma z davkoplačevalsko doto v kremplje nekega anonimnega nemškega sklada. Tako se svet vrti po interpretacijah sta.si via Finance Lajv.

Kakor so razne blic ankete neumne, zavajajoče, nimajo zveze z znanostjo itn., pa so vendale lahko zabavne. Predvsem pa pašejo v ero infotainmenta, ki so ga zaradi preočitnih odstopanj od uveljavljenih navad preimenovali v post-truth in alternative facts. Tako so v anketi neke univerze ugotovili, da naj bi ameriški republikanci najbolj verjeli predsedniku države Trumpu, čisto malo pa tudi medijem. Po drugi strani naj bi ameriški demokrati skoraj absolutno verjeli medijem, Trumpu pa komaj kaj. Neodvisni so dali pol glasov zaupanja medijem, 38% Trumpu, 13% pa jih nima pojma.

www.statista.com/cha...-percent-/

Zdaj pa na to poglejmo tržno - zelo posplošeno in počez. Kaj lahko medije sploh motivira, da poskušajo loviti ravnotežje in ustreči republikancem/desnici, če pa jim ta ne verjame. Poleg tega se njen bolj skrajni pol lahko napaja pri Breitbartu in podobnih brezplačnih virih "pravih informacij". Najbrž te motivacije ni. Torej je percipiran ali resničen odklon mejnstrim medijev v levo čisto logičen iz čisto desnega, tržnega zornega kota. Prodajalec gre robo ponujat tja, ker so jo ljudje pripravljeni ne le degustirat, ampak kupit in plačat.

Disklejmer: Vsaka podobnost s situacijo v Moji Deželi je zgolj naključna, zavajajoča in tukaj navržena samo kot vaba Gustlu in drugim sokomentatorjem. :-)