Cimos je pred več kot dvajsetimi leti financiral svoje poslovanje z raznovrstnimi viri ( lastnikov ni brigalo poslovanje) in kot se spodobi, tudi s krediti, ki jih je najel pri hrvaških bankah, ker je imel pač tovarne na Hrvaškem. Kje je tu nekaj nerazumljivega? nikoli ni zanikal, da je najel kredite pri Riječki banki, ki jih je v celoti porabil za financiranje poslovanja hrveških podjetij. Stvar se je spremenila, ko je Hrvaška v obdobju osamosvajanja sprejela zakon, ki je prepovedal Cimosu, da razpolaga z nepremičninami na Hrvaškem. Ker je poslovanje kljub temu moralo potekati, je Cimos s krediti slovenskih bank ( na Hrvaškem ni mogel dobiti kredita, ker ni mogel zastaviti premoženja kot garancijo) financiral proizvodnjo na Hrvaškem. Riječka banka je propadla, terjatve je prevzel DAB in terjatve do Cimosa prenesel na Cimos Buzet in Cimos ROč kot nevpisani kapital. S Cimosom je podpisal Sporazum, ki je reguliral vse obveznosti. Cimos je vse izpolnil, Hrvaška pa ne. Vse to je dokazljivo z dokumenti, ki so na sodišču v okviru postopka prisilne poravnave, na sodiščih Hrvaške...