Kaj bo iz teh idej, ki predvidevajo različne oblik dela in npr. večjega udejstvovanja starejših v delovnem in družbenem življenju? V Sloveniji v kateri „vsako delo šteje“, torej vse je premočno obdavčeno, bo iz tega zelo malo in bomo raje še naprej opazovali starostnike, ki po upokojitvi psihofizično propadajo in kažejo hitra znamenja staranja. „Približno 80 odstotkov ljudi bo samostojnih, medtem ko bo 20 odstotkov ljudi ključno jedro podjetij“ je rekel pameten možakar, mi pa pravkar pripravljamo zakon, ki bo preprečil pa še močno oglobil in kaznoval delo teh 5% (ne željenih 80%) „samostojnih“ espejev v podjetjih, kljub temu, da veliko njih želi v svoji notranji viziji delo opravljati na prav ta način!!!??? Tudi v Sloveniji bi morali razviti misel, da je jedro podjetja npr. 50% zaposlenih ostali pa sodelujejo preko različnih vrst pogodb o sodelovanju. Za začetek, nehajmo poudarjati usodo prekarnih delavcev, ker se potem ljudje, ki se tako vidijo, preprosto prepustijo socialni usodi, ki jih duševno oblikuje in vtisne pečat njihovem značaju. Vsak posameznik naj se sam odloči h kateremu tipu bo spadal – k tipu, ki notranje ostane pokončen ali k tistemu, ki otopi. Ceterus paribus je pokončen človek in mi si moramo želeti čim več značajsko pokončnih ljudi. Ne smemo pa si želeti našopirjenih ljudi kot so slovenski zdravniki.