Mislim, da tu niti ne kre za malomeščansko levico, gre bolj za ego raznih birokratnežev (predvsem ljubljanskih), ki so že davno zgubili stik z realnostjo in zdravo pametjo in ne znajo razmišljat, da vsake stvari pač ne morejo urejat. Mislijo, da so od boga poslani in da svet ne bo funkcioniral, če se ne vtaknejo v vsako stvar. Ko ne vedo več kaj predpisat, si pa nekaj zmislijo.

Problem je predvsem v tem, da država, ko preganja prekarno delo, razlaga, da varuje malega človeka,....

Kaj bi mi kdo lahko povedal ali vsaj namignil za primer, morda celo dva, ko država preganja perkarno delo!?

Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.

[peterfrankl]
Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.

Primer iz prakse. Računalniški programer želi opravljati delo preko svojega espeja in ne želi podpisati že večkrat ponujene pogodbe o zaposlitvi. Kakšne so v tem primeru pristojnosti delovne inšpekcije in Fursa? Na podlagi česa naj oglobijo delodajalca? Kaj je delodajalec kršil? Programerja potrebuje, z veseljem bi ga zaposlil, programer pa tega preprosto ne želi.

"In levičarskih malomeščanov je strah, da država v njihovem imenu in njihovo korist ne bi več preprosto molzla tistih, ki želijo delati, zaslužiti zase, svojo družino in ob tem plačati razumne dajatve cesarju."

Točno tako!

[FIN-311684]
> [peterfrankl]
> Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.

Primer iz prakse. Računalniški programer želi opravljati delo preko svojega espeja in ne želi podpisati že večkrat ponujene pogodbe o zaposlitvi. Kakšne so v tem primeru pristojnosti delovne inšpekcije in Fursa? Na podlagi česa naj oglobijo delodajalca? Kaj je delodajalec kršil? Programerja potrebuje, z veseljem bi ga zaposlil, programer pa tega preprosto ne želi.

"To ni vaša volja" so povedali kolegu, ko so prišli v Časnik Finance. So bile pač novinarske storitve.

[FIN-311684]
> [peterfrankl]
> Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.

Primer iz prakse. Računalniški programer želi opravljati delo preko svojega espeja in ne želi podpisati že večkrat ponujene pogodbe o zaposlitvi. Kakšne so v tem primeru pristojnosti delovne inšpekcije in Fursa? Na podlagi česa naj oglobijo delodajalca? Kaj je delodajalec kršil? Programerja potrebuje, z veseljem bi ga zaposlil, programer pa tega preprosto ne želi.

Da, takšne situacije smo imeli tudi mi. Nekateri pac ne zelijo biti redno zaposleni. A smo jih morali na slabo voljo nas in njih zaposliti, sicer bi lahko dobili odlocbo o prepovedi sodelovanja z njimi.

Mejo, ki nima neke zakonske podlage, mi pravijo davcni svetovalci, so si postavili na 80% - ce ima nek s.p. ali d.o.o. vec kot toliko prihodkov od enega vira, mora kao biti tam zaposlen.

[peterfrankl]
Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.

Uff ... hitro ti rastejo teli pluski, človek samo kavo popije, pa že skoči iz 3 na 5!

Tole tvojo Delovno inšpekcijo v novinarskih hišal je bc123a prav vizionarsko napovedal. Da je zakon spisan za nacionalno medijsko greznico RTV. Sam si poišči to izjavo med njegovimi komentarji. :) Tistin nekaj novinarskih hiš, ki jih pa lahko našteješ na prste ene roke pri nas, pač `redno obiskujejo`. Le zakaj!?

Samo še, ko sem zadnjič bral inteviu z Alenko Žnidarič Kranjc v dnevniku, sem zasledil neko tako bedarijo. Ona je prijavila, da se preko sp mladi hočejo zaposliti zato, da več zaslužijo! :) (- manj pa naj bi dobile državne blagajne in proračun)!V naslednjem stavku pa je še dodala, da ne najde so-delavcev za svojo modro zavarovalnico (predvidevam da išče zavarovalne agente) in da pozna en cel kup firm, ki tudi iščejo delovno silo, pa je ne dobijo ..... na tem domačem ubogem tržišču. Potem to jaz razumem tako, da so vsi brezposelni na zavodu zgolj nesposobneži, lenuhi ali pa kripli ..... To vam - novinarjem in medijski hiši samo toliko v vednost, ker tudi redno na veliko objavljate neke proste službe, a te njene zavarovalnice še nisem zasledil na vašem spisku. Nikoli! :) Priznam pa, da jih ne berem podrobno. :))

Ko sem od neke moje sodelavke izvedel, da je zaposlena preko sp. za polni delovni čas, se pravi 40 ur tedensko, po dveh letih, sem skoraj ven padel in sem ji rekel, da jih bom prijavil, pa me je mirila, da NE! Ni dobila ne prevoza, ne malice, ne regresa. Za minimalca je opravljala svoje delo. Kmalu potem je dobila novo službo in odšla. In to ni edini primer.....

*Svet ni eden. Svetov je več. Odvisno, na kateri strani reke stojiš. Za vsakim potokom se začne novi svet. :)

**Jebenti! Saj to ni res! To je tako, kakor da bi se morali pogovarjati o črkah v besedah in abecedi. S kakšnimi stvarmi se moram/o ukvarjati.

No, zdaj se počutim pa tudi jaz še kot Kričoči Malomeščanski Levičar!

* Ni kaj, znate (novinarji) poskrbeti za razpoloženje! :) Tudi moje! :))

[Gustl]

Da, takšne situacije smo imeli tudi mi. Nekateri pac ne zelijo biti redno zaposleni. A smo jih morali na slabo voljo nas in njih zaposliti, sicer bi lahko dobili odlocbo o prepovedi sodelovanja z njimi.

Mejo, ki nima neke zakonske podlage, mi pravijo davcni svetovalci, so si postavili na 80% - ce ima nek s.p. ali d.o.o. vec kot toliko prihodkov od enega vira, mora kao biti tam zaposlen.

Najlepša ti dala za tole. Sem mislil, da se bom moral jaz pri njemu oglasiti in mu narisati, da bo kaj razumel! :)

* Slabo rišem in sem na tesnem s časom. :)

Izkušnja iz Prage: Uber ob polnoči pride pote v 4 minutah, cena 15 minutnega prevoza do hotela 1,85 eur!!!....Svet se vrti s svetlobno hitrostjo, žal pa Slovenija ne z njim....

[Gustl]
> [FIN-311684]
> > [peterfrankl]
> > Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.
>
> Primer iz prakse. Računalniški programer želi opravljati delo preko svojega espeja in ne želi podpisati že večkrat ponujene pogodbe o zaposlitvi. Kakšne so v tem primeru pristojnosti delovne inšpekcije in Fursa? Na podlagi česa naj oglobijo delodajalca? Kaj je delodajalec kršil? Programerja potrebuje, z veseljem bi ga zaposlil, programer pa tega preprosto ne želi.

Da, takšne situacije smo imeli tudi mi. Nekateri pac ne zelijo biti redno zaposleni. A smo jih morali na slabo voljo nas in njih zaposliti, sicer bi lahko dobili odlocbo o prepovedi sodelovanja z njimi.

Mejo, ki nima neke zakonske podlage, mi pravijo davcni svetovalci, so si postavili na 80% - ce ima nek s.p. ali d.o.o. vec kot toliko prihodkov od enega vira, mora kao biti tam zaposlen.

Ta meja 80 % je v bistvu čist irelevatnna v smislu dopustnega razmerja, ker ne more biti kriterij za redno zaposlitev espeja nekaj, kar že sam zakon opredeljuje kot dopustno. Ta meja samo določa, da ima takšen espe dodatno zaščito (če jo sam uveljavlja), denimo v primeru prekinitve pogodbe.

Relevantno je, kakšno je vsebinsko razmerje med espejem in naročnikom, torej kaj in kako dela ter na kakšen način. Če naročnik espeju opredeljuje delovni čas, prisotnost na delovnem mestu, mu nudi vso delovno opremo, je vsebina dela opredeljena tako kot pri zaposlitvi (premalo specifično, dvoumno), mu priznava pravico do plačanega dopusta in bolniške (lahko tudi posredno s pavšalom, ne glede na to opravljeno delo), malice, prevoza na delo in z dela (ni isto kot kilometrina), potem to ni dopustno razmerje.

Relevantna je tudi sistematizacija delovnih mest pri naročniku. Če ima v sistematizaciji opredeljeno delovno mesto novinarja ali programerja in skladno s tem zaposlene novinarje ali programerje, potem praviloma ne sme imeti za isto delovno mesto zaposlenega espeja, čeprav se tole da zagovarjati, ker so novinarji ali programerji lahko specialisti in vsebinsko delajo na drugem področju.

Problematično je, da delodajalci / naročniki želijo uporabljati enake principe za espeje, kot jih uporabljajo za zaposlene. Jaz temu rečem naci-odnos, ko hočejo imeti popoln nadzor nad človekom. Temu se pri espejih v dobršni meri morajo odreči. Podobno kot pri programiranju mobilne aplikacije ne moreš uporabiti enakih konceptov, kot se uporabljajo pri desktop aplikacijah, tako tudi pri espejih ne moreš uporabljati enakih konceptov kot pri zaposlitvi.

"problem" uberja je, da se njegovo najbolj razsirjeno storitev neprestano zamenjuje z "sharing ekonomijo" in njegovo (nekdanjo?) storitvijo UberPOP. Plus si njegovi sefi (mislim na one iz zda) pri komuniciranju stopijo v lasten gobec vsaj tako pogosto kot Donald Trump (tu je slo predvsem za aroganco).

[bc123a]
"problem" uberja je, da se njegovo najbolj razsirjeno storitev neprestano zamenjuje z "sharing ekonomijo" in njegovo (nekdanjo?) storitvijo UberPOP. Plus si njegovi sefi (mislim na one iz zda) pri komuniciranju stopijo v lasten gobec vsaj tako pogosto kot Donald Trump (tu je slo predvsem za aroganco).

Je veliko resnice na tem, vendar bomo to morali tu še razčistiti pojme:) Upam, da še danes, pod vajino debato z Gustlom. :)

[FIN-311684]
> [peterfrankl]
> Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.

Primer iz prakse. Računalniški programer želi opravljati delo preko svojega espeja in ne želi podpisati že večkrat ponujene pogodbe o zaposlitvi. Kakšne so v tem primeru pristojnosti delovne inšpekcije in Fursa? Na podlagi česa naj oglobijo delodajalca? Kaj je delodajalec kršil? Programerja potrebuje, z veseljem bi ga zaposlil, programer pa tega preprosto ne želi.

... alzo, če jaz zdaj Perota in tebe prav razumem, delovne inšpekcije in Furs delodajalcem onemogočajo ali vsaj ovirajo vsako delo izven redne zaposlitve, ampak če bi toti tvoj primer iz prakse resnično držal, bi se pol Slovenije ustavilo, ker si pol Slovenije zagotavlja svoje poslovanje z outsourcanjem vsega, kar sama ne zna, se ji ne splača ali pa noče delati, da lahko z direktorji povezani outsorcerji mastno služijo ... evo, in toti tvoj programer je pač zgruntal, da bo za isto delo od znanega (rednega) naročnika dobil nekajkrat večje plačilo, kot pa če bi se pri znanem (rednem) naročniku redno zaposlil, tako da tvoj primer nima absolutno nobene zveze s totimi www.finance.si/88487...kem-Uberju iz zagrebške podružnice Uberja, ki jih Pero tako hvali, dokler ga ne bodo prekucnili v kakšen jarek in ne bo noben nič kriv ...

P.S.: ne vem, če bo to prebral, ampak Perotu bi priporočal, da najprej zelo jasno napiše, o kateri izmed mnogih verzij Uberja v obtoku sploh piše, potem pa si naj kljub svojemu navdušenju prebere še kakšen komentar malomeščanskega levičarja bc123a na totem forumu ...

Dragi moj,
veš da te berem. Samo ti ne bereš mene ... :-)
V tekstu jasno pišem, da opisujem najbolj razširjeno Uberjevo storitev. Res pa je, da nisem izrecno napisal, da gre za storitev Uber x. Ko sem se pustil malo poučiti, so mi večji strokovnjaki kot sem sam, povedali, da ta storitev nima zveze z delitveno ekonomijo, gre za precej običajno storitev taksi prevoza, ki ga podpira aplikacija. Zato v tekstu ni nikjer omenjena delitvena ekonomija.
Ok?
Lep pozdrav,
Peter

[FIN-311684]

> [peterfrankl]
> Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.

Primer iz prakse. Računalniški programer želi opravljati delo preko svojega espeja in ne želi podpisati že večkrat ponujene pogodbe o zaposlitvi. Kakšne so v tem primeru pristojnosti delovne inšpekcije in Fursa? Na podlagi česa naj oglobijo delodajalca? Kaj je delodajalec kršil? Programerja potrebuje, z veseljem bi ga zaposlil, programer pa tega preprosto ne želi.

V tem primeru peogramerja delovna inšpekcija sleče in zveže, Furs pa mu z razbeljenim železom žigosa kožo. To počne, dokler se ne vda in podpiše pogodbo.
V primeru, da postopek ni uspešen; beri: duša programerja zapusti telo, se z razpisom išče novega programerja. :)

Enostavno ko pasulj. :)

O delovnih inšpekcijah in oblikah zaposlitve dodajam:
To, kar piše Vinci, je seveda čisto res, meja 80 odstotkov prihodkov iz enega naslova je res arbitrarna in nima toliko skupnega z vsebino, ki jo določa sistematizacija delovnih mest in da je neprimerno, če na sistematiziranem delovnem mestu, za katerega je predvideno delo z delovnimi sredstvi zaposlovalca in ki poteka v delovnih prostorih zaposlovalaca, "zaposliš" espeja. Seveda to razumem.
Je pa bistveno bolj vsebinski moment sledeč in ta postaja vse bolj razširjen in pomemben. Če zaposliš espeja na takšnem delovnem mestu zato, da bi obšel predpise in da bi prav zato kot delodajalec varčeval - ne plačaš malice, prispevkov dopusta - to je ena stvar, ki je v mojem vrednostnem sistemu dokaj sporna, predvsem zato, ker delavca prineseš naokoli.
Če pa imaš za delovno mesto "na voljo" recimo tri tisoč evrov na mesec in če se človek noče redno zaposliti, ampak želi celoten znesek na računu, ker da si bo sam plačeval malico, dopust prispevke in vse ostalo, kaj naj naredim? Še posebej, če gre za delovna področja, ki so mejna? Sam kot delodajalec ne privarčujem, espe si vse rihta sam, ker želi pobegniti iz sistema, ki je zanj nepravičen. Po odloćbi je edina možnost, da se espe pusti zaposliti ali pa moram z njim pretrgati sodelovanje. In če ga pač pretrgam, potem ni "ničesar".
Na nek način mi torej odločba inšpekcije celo malo pomaga, se ne rabim več "zajebavat", ampak zadovoljstvo "prisilno" zaposlenega je manjše, ker mora v sistem in se počuti zaradi nerazumnih dajatev prikrajšanega.
Kaj zdaj?
Lep pozdrav,
Peter

[peterfrankl]
Dragi moj,
veš da te berem. Samo ti ne bereš mene ... :-)
V tekstu jasno pišem, da opisujem najbolj razširjeno Uberjevo storitev. Res pa je, da nisem izrecno napisal, da gre za storitev Uber x. Ko sem se pustil malo poučiti, so mi večji strokovnjaki kot sem sam, povedali, da ta storitev nima zveze z delitveno ekonomijo, gre za precej običajno storitev taksi prevoza, ki ga podpira aplikacija. Zato v tekstu ni nikjer omenjena delitvena ekonomija.
Ok?
Lep pozdrav,
Peter

... eh, kako pa naj preberem, da gre za storitev Uber x, če pa sam praviš, da tega nisi nikjer napisal ? ...

P.S.: ker sam zelo redko uporabljam taxi, mene Uber v bistvu niti ne zanima preveč in zato detajlov ne poznam, ampak kolikor sem razumel malomeščanskega levičarja bc123a na totem forumu, je pravzaprav samo ena izmed mnogih verzij Uberja res urejena in s pametnimi telefoni modernizirana taxi služba, vsi ostali pa so bolj ali manj prevaranti, ki kršijo vse, kar je kršiti možno ... evo, in po bogatih izkušnjah z vsemi drugimi "novostmi" v Sloveniji, me res zanima, katera izmed mnogih verzij Uberja bo pri nas zaživela ...

[najobj]
> [peterfrankl]
> Dragi moj,
> veš da te berem. Samo ti ne bereš mene ... :-)
> V tekstu jasno pišem, da opisujem najbolj razširjeno Uberjevo storitev. Res pa je, da nisem izrecno napisal, da gre za storitev Uber x. Ko sem se pustil malo poučiti, so mi večji strokovnjaki kot sem sam, povedali, da ta storitev nima zveze z delitveno ekonomijo, gre za precej običajno storitev taksi prevoza, ki ga podpira aplikacija. Zato v tekstu ni nikjer omenjena delitvena ekonomija.
> Ok?
> Lep pozdrav,
> Peter

... eh, kako pa naj preberem, da gre za storitev Uber x, če pa sam praviš, da tega nisi nikjer napisal ? ...

P.S.: ker sam zelo redko uporabljam taxi, mene Uber v bistvu niti ne zanima preveč in zato detajlov ne poznam, ampak kolikor sem razumel malomeščanskega levičarja bc123a na totem forumu, je pravzaprav samo ena izmed mnogih verzij Uberja res urejena in s pametnimi telefoni modernizirana taxi služba, vsi ostali pa so bolj ali manj prevaranti, ki kršijo vse, kar je kršiti možno ... e

Ni res. Tale edina urejena varianta postaja prakticno dominantna in skoraj edina zadeva, ki jo Uber ponuja v vecini sveta. Enostavno zato, ker so jih sodisca v to prisilila, pa verjetno so tudi investitorji imeli poln kufer tega, da je management iskal spore, kjerkoli je lahko nasel.

To, kdo lahko vozi za Uber, dolocajo lokalna pravila. Ce lahko v neki drzavi vsak vozi taksi, lahko vsak vozi za Uber. Ce mora imeti licenco, si jo mora urediti sam, preden lahko vozi za Uber.

[peterfrankl]
Dragi moj,
veš da te berem. Samo ti ne bereš mene ... :-)
V tekstu jasno pišem, da opisujem najbolj razširjeno Uberjevo storitev. Res pa je, da nisem izrecno napisal, da gre za storitev Uber x. Ko sem se pustil malo poučiti, so mi večji strokovnjaki kot sem sam, povedali, da ta storitev nima zveze z delitveno ekonomijo, gre za precej običajno storitev taksi prevoza, ki ga podpira aplikacija. Zato v tekstu ni nikjer omenjena delitvena ekonomija.

Lepo. Sedaj to pojasnite se vasim napaljenim mladim kolumnistom :)

Sicer pa hvala za opazko o tem da moras za Uber imeti "malo boljsi avto". Definitivno gre pri uberizaciji za to, da si lahko slabse kvalificiran kader "kupi" vstopnico v zaposlitev (magari prekarno) s tem, da s sabo prinese kapital in ga da v (ce je ekonomsko nepismen celo zastonj) uporabo delodajalcu.

Tako gledano je Uber pac rocaj metle v riti resnicnih revezev (tistih brez kapitala), podobno pa velja tudi za AirBnb. Ker revez nikoli ne bo vozil Uberja, ampak bo moral najti delodajalca, ki bo kapital imel, in vozil zanj. In nic ne bo pomagalo, ce je revez 10x boljsi voznik od lenega smrkavca s kapitalom, ki so mu ga podarili starsi.

[Vinci]
> [Gustl]
> > [FIN-311684]
> > > [peterfrankl]
> > >
Problematično je, da delodajalci / naročniki želijo uporabljati enake principe za espeje, kot jih uporabljajo za zaposlene. Jaz temu rečem naci-odnos, ko hočejo imeti popoln nadzor nad človekom. Temu se pri espejih v dobršni meri morajo odreči. Podobno kot pri programiranju mobilne aplikacije ne moreš uporabiti enakih konceptov, kot se uporabljajo pri desktop aplikacijah, tako tudi pri espejih ne moreš uporabljati enakih konceptov kot pri zaposlitvi.

Obstaja še (v Sloveniji neznan) inštitut, ki se imenuje »Zero Hour Contract« (ZHC), ki ga imajo v Veliki Britaniji, Kanadi, Irski, Novo Zelandiji... ZHC bi omogočil večjo prožnost posameznika. Bistvo te ZHC pogodbe je, da bo delodajalec plačal delavcu urno postavko le za opravljeno delo, torej, če se bo pojavila potreba po delu in če ga bo posameznik dejansko opravil. Britanski delodajalci trdijo, da jim to zagotavlja prožen trg dela in s sklenitvijo več ZHC, podjetje pridobi kadrovski bazen, torej posameznike, ki se odzovejo, če jih podjetje potrebuje. Seveda sindikati, takšno sodelovanje obsojajo. Če se delavci na ZHC ne odzovejo na delo jih lahko za dalj časa ne pokličejo podobno kot Uberove voznike, ki se ne odzivajo na pozive. V Sloveniji je najbližje ZHC študentsko delo.

S tem se lahko strinjam. Ampak to velja za vse taksi službe, ne samo za Uber. In seveda ne samo za taksi službe, gre za veliko širšo debato, o družbenem ustroju nasploh, globalizaciji ...
In še vprašanje: mar s tem, ko sem kolumno s to vsebino napisal in objavil, mar s tem nisem vsaj malo pedagoško vplival na "napaljene mlade ekonomiste"?
LP Peter

"Naložiš aplikacijo na pametni telefon, pri tem prek fotografiranja svoje kreditne kartice Uberju daš na voljo svoje podatke za plačilo (samo enkrat) – in hop...." A tako amatersko je to? Kaj pa Pay Pal, kalkulatorčki s kodami,.... Aja, to je Uber, kot Ceta, treba zaupat, vse je varno, dobronamerno, niti brat ne rabiš malega tiska, ki ga je sicer 1500 strani. Bog nam pomagaj.

[peterfrankl]
In še vprašanje: mar s tem, ko sem kolumno s to vsebino napisal in objavil, mar s tem nisem vsaj malo pedagoško vplival na "napaljene mlade ekonomiste"?

Ja, Peter, ti si en tak Ata Smrk ( www.disneycharacters...riting.jpg ), ki Glavci ( www.delo.si/assets/m...jpeg?rev=1 ) zadeve naknadno razloži :)



NPM: Zataknite si že nekam to gotovino www.finance.si/88412...o-gotovino

PF: Prste stran od moje gotovine manager.finance.si/8...e-gotovine


NPM: Ekonomija delitve ostaja nerazumljena www.finance.si/88507...razumljena

PF: Krik malomeščanske levice – napad na Uber manager.finance.si/8...ad-na-Uber

[inflacija123]
"Naložiš aplikacijo na pametni telefon, pri tem prek fotografiranja svoje kreditne kartice Uberju daš na voljo svoje podatke za plačilo (samo enkrat) – in hop...." A tako amatersko je to? Kaj pa Pay Pal, kalkulatorčki s kodami,.... Aja, to je Uber, kot Ceta, treba zaupat, vse je varno, dobronamerno, niti brat ne rabiš malega tiska, ki ga je sicer 1500 strani. Bog nam pomagaj.

PayPal je na voljo. S SLO kartico, ki običajno zahteva tisto dklofanje po kalkulatorčku s kodo, sem imel na Ubru težavo. Najbrž ravno zato.

Veseli me, da nisem ta ...
www.bing.com/images/...ajaxhist=0

[peterfrankl]
Veseli me, da nisem ta ...
www.bing.com/images/...ajaxhist=0

Moraš kaj pustit tudi za Simono :)

[FIN-311684]
> [peterfrankl]
> Primerov je ničkoliko. Delovna inšpekcija v novinarskih hišah, denimo, redno preverja, kakšne statuse imajo njihovi sodelavci. To včasih počno skupaj s Fursom.

Primer iz prakse. Računalniški programer želi opravljati delo preko svojega espeja in ne želi podpisati že večkrat ponujene pogodbe o zaposlitvi. Kakšne so v tem primeru pristojnosti delovne inšpekcije in Fursa? Na podlagi česa naj oglobijo delodajalca? Kaj je delodajalec kršil? Programerja potrebuje, z veseljem bi ga zaposlil, programer pa tega preprosto ne želi.

Seveda da noben programer tega ne želi, če bi mu ponudil primerno plačo bi sprejel. Ali vam mogoče še ni jasno da jaz kot 'freelander' programer lahko delam za tujega delodajalca, ki me temu primerno plača, po domače povedan kake 5x več kot mi vi ponudite kot SP-jevcu in 10x več kot bi dobil plačo. In ne nazadnje, jaz bi bil pripravljen delati za 2x tistega kar bi mi vi ponudili, pa čeprav je to ševedno manj kot pol tistega kar dobim sedaj. Imeti za opravičilo, da vse povrsti plačujete malo bolje kot minimalca, da so razmere slabe in je trg krut, v resnici ne zdrži, ker ste pač samo na nivoju navadnih kramarjev.

PS Seveda še vedno plačujem cesarju kar je cesarjevega in me vsako leto šokira kako je država pogoltna ko dobim odločbo o dohodnini.

[FIN-311684]
> [Vinci]
> > [Gustl]
> > > [FIN-311684]
> > > > [peterfrankl]
> > > >
> Problematično je, da delodajalci / naročniki želijo uporabljati enake principe za espeje, kot jih uporabljajo za zaposlene. Jaz temu rečem naci-odnos, ko hočejo imeti popoln nadzor nad človekom. Temu se pri espejih v dobršni meri morajo odreči. Podobno kot pri programiranju mobilne aplikacije ne moreš uporabiti enakih konceptov, kot se uporabljajo pri desktop aplikacijah, tako tudi pri espejih ne moreš uporabljati enakih konceptov kot pri zaposlitvi.

Obstaja še (v Sloveniji neznan) inštitut, ki se imenuje »Zero Hour Contract« (ZHC), ki ga imajo v Veliki Britaniji, Kanadi, Irski, Novo Zelandiji... ZHC bi omogočil večjo prožnost posameznika. Bistvo te ZHC pogodbe je, da bo delodajalec plačal delavcu urno postavko le za opravljeno delo, torej, če se bo pojavila potreba po delu in če ga bo posameznik dejansko opravil. Britanski delodajalci trdijo, da jim to zagotavlja prožen trg dela in s sklenitvijo več ZHC, podjetje pridobi kadrovski bazen, torej posameznike, ki se odzovejo, če jih podjetje potrebuje. Seveda sindikati, takšno sodelovanje obsojajo. Če se delavci na ZHC ne odzovejo na delo jih lahko za dalj časa ne pokličejo podobno kot Uberove voznike, ki se ne odzivajo na pozive. V Sloveniji je najbližje ZHC študentsko delo.

Rezultat: bes delovne sile, ki se je izrazil (tudi) v brexitu in jezi nad priseljenci, zaradi katerih so ZHC sploh mozni, drugace bi voljne delovne sile ze zdavnaj zmanjkalo.

Ni vse zlato, kar se sveti.