[Inside]

Najlepši primer sta Bratušek in Čufer dali so jima za povohat za ceno tega da sta spisala zakone ki bodo generacije zasraufali. Od nje bodo pa sedaj ko si upa govorit se kako idejo pobrali in jo izpljunili. Start upi so naslednja mamljiva past, ko mladi upajo da bo tudi njim uspelo medtem ko vse v ozadju dogovorjeno kot kviz kjer se tekmovalci pripravijo za folk pa zgleda show.

Hja,... to je eno tako tipično `zdravo` povprečno mnenje, brez kakšnih primesi nečistoč iz zgodovine. Predvsem se je potrebno navaditi na stvari gledati DRUGAČE. Iz drugega zornega kota. To je lastnost opazovalca in zato je tudi ves pogled odvisen od opazovalca, se pravi osebe. Gre za osebno lastnostl, pojem, pogled, ....

AB je bila samo rezerva izhoda v sili, da se ne bom preveč spuščal v detejle, saj niso tako nedostopni in daleč nazaj. Čufer pa je samo neki vajenec, ki je imel vse pogoje, vključno s službovanjem na BS!

Iz tega zornega kota ne moreš ravno veliko pričakovati. Tudi Mirko ni ravno kakšen Biser. Po aferi državnega sekretarja Kraškega ovčarja, ki se je začela, kakor se je začela in končala, kakor se je,.... lahko omenim samo še njegov odnos do uprave in nadzornikov luke koper. Očitek: niso naredili nič, ko se je zgodil upor v luki koper!? Zdaj pa lahko samo uporabiš Domišljijo, kaj bi morali narediti/storiti.

Bančna luknja: Izračun, ki ga marsikdo ne bo vesel
Suzana Kos
26. september 2016 26. september 2016 5:17

Banka Slovenije gre daleč v varovanju svoje nedotakljivosti. Vložila je na primer tožbo proti državi »zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Guverner Boštjan Jazbec je namreč ocenil, da država, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče, oziroma parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, ne sme imeti vpogleda v zasežene zapisnike njegovega ožjega kolegija.

Drugi primer, ki napeljuje k pomisleku o izgubi kompasa na Slovenski 35, je buren odziv in iskanje zavetja pri prvem človeku Evropske centralne banke (ECB), ko so v prostore Banke Slovenije poleti prikorakali kriminalisti. Preiskava je povezana z izbrisom podrejenih obveznic. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja ali pravic pri osebah, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle izredni ukrep izbrisa podrejenih obveznic.

Banka Slovenije se otepa tudi pregleda računskega sodišča, ki bi ga nedvomno zanimala pravilnost porabe skoraj 800.000 evrov, kolikor je stala aktualna obnova avle našega nedotakljivega hrama monetarne modrosti.

Pika na i guvernerjevemu aktualnemu križevemu potu je analiza, v kateri priznani ekonomist ugotavlja, da je bila sanacija bank v letu 2013 predraga, izračuni, na katerih je temeljila, naj bi namreč za nekaj milijard evrov (!) zgrešili realnost. Teh izračunov ne bodo veseli niti v Frankfurtu niti v Bruslju, saj pod vprašaj dejansko postavljajo tudi verodostojnost bančnega nadzora v območju evra. Prav to je priznal tudi guverner Jazbec v nedavnem intervjuju za enega tujih časopisov, ko je dejal, da je pregled bank potekal po metodologiji, za katero so stali evropski bančni organ Eba, ECB in evropska komisija, in da so rezultate bolj ali manj potrdili še vseevropski pregledi bank v letu 2014. »V primeru, da bodo rezultati teh pregledov v Sloveniji postavljeni pod vprašaj, bi lahko temu zgledu sledili tudi v drugih državah.«

Kdo je pravzaprav Veljko Bole? Je človek, ki ne sodi med dežurne komentatorje aktualnih gospodarskih vprašanj. Je mednarodno cenjen ekonometrik. Je strokovnjak, na katerega mnenjih in izračunih je v minulih poosamosvojitvenih letih temeljila marsikatera odločitev denarne in fiskalne oblasti. Bole se je pred časom dogovoril, da bo za potrebe finančnega ministrstva izračunal, kaj bi prinesla deregulacija trga naftnih derivatov. A si je nato premislil. »Nasprotujoči si interesi so pri cenah derivatov zelo veliki. Če bi sprejel to delo, bi mi naslednjih deset let (zdaj eni, zdaj drugi) ugovarjali navzkrižje interesov. Zaradi ljubega miru ni bilo vredno sprejeti sicer zanimivega dela,« nam je pojasnil tedaj. Tokratni izziv pa je bil očitno premočan, čeprav je interesov, povezanih s sanacijo bank, še več in četudi segajo prek meja države.

In nastal je izračun, ki kaže (ne)realnost ocen bančne luknje, v katero smo padli pred leti. Razpon mogočih ocen bančnega primanjkljaja je sicer lahko velik in res je tudi, da je odvisen od predpostavk, ki so bile v izračunih upoštevane, ter seveda tudi od uporabljene metodologije. Je bila bančna luknja samo pri NLB in NKBM (banki sta bili skupaj dokapitalizirani za skoraj 2,5 milijarde evrov) resnično precenjena za poldrugo milijardo evrov? Po kmečki logiki te izsledke brez ekonometričnih modelov potrjuje konkretni primer Gorenjske banke. V letu 2013 so ji naračunali 328 milijonov potencialnega kapitalskega primanjkljaja, njeno tedanje vodstvo pa je bilo edino, ki je zbralo dovolj poguma, da se je zoper izračun pritožilo. Banka je bila nato dokapitalizirana le za nekaj več kot deset milijonov evrov.

www.rtvslo.si/gospod...rov/403667

in še v včerajšnjih Odmevih imaš tudi komentar, kar se tega tiče.....

Verjamem saj so tudi eni moji frendi iz OŠ uspeli. Ne rečem da je bilo ravno vse zaprto. Nekako sem privlekel s seboj mešanico s katero sem obvisel tako da nisem zadovoljen. Sreča je opoteča in jaz je nisem imel.
Ja mene manj mika npr. Tajska no morda tudi, bolj kaka Panama, Kostarika. Tam pravijo da gre z našimi penzijami. Lahko pa bom ostal in gledal svoje vnuke.

Ponovno smo pri teoriji relativnosti, kar se tiče uspešnosti in zadovoljnosti. :) In sreče seveda. :)

Vsekakor si najdi tudi kakšen hobij, konjiček,.... morda parcelo, košček domačega prostora pod soncem, da se ne boš popolnoma osredotočal na domačo sceno in gledal (samo) vnukov. Zna blagodejno vplivati na zdravje in ostale zadeve.....

*kar se startupov, inkubatorjev in podobnih zadev tiče, se ravno ne poglabljam v njih, je pa neka možnost, da se mladi preizkusijo, tudi tukaj doma, če imajo voljo do dela, znajo delati, imajo potrebne vrednote in vse ostalo, kar je potrebno, za uspeh. Tako to gre danes. Praktično uspeha čez noč ravno ni, razen če zadaneš na loteriji. Poti do napredka, blaginje in zadovoljstva znajo biti kar dolge, dolgotrajne in velikokrat polne odrekanj. Da kakšne dolgočasnosti niti ne omenjam...

Drugače pa, kakor mi je nekako uspelo opaziti in analizirati zadevo, naš največji problem tiči šele v generaciji, ki prihaja. Zaradi nje nas bo še marsikdaj bolela glava in marsikdo bo zaradi njih imel tudi hude migrene.... Večina nima niti priblizno osnovnih lastnosti in vrednot, delovnih navad in vsega drugega, ki jih je imela prejšnja generacija. Da služenja vojaškega roka ne omenjam. Njhov tipočni predstavnik tukaj je janeztomazic, ogromno pa jih je še veliko bolj sktitih, izven detektorja radarja na prvi pogled. V vseh porah in ravneh družbe. Zdaj se že počasi bližajo 4. križu, kar je praktično polovica življenskega obdobja...

Takle mamo. :)

l.p.