Stečajev bank in zavarovalnic ECB ne želi sprožiti.

Z razliko od Banke Slovenije.
Ta karnaprej viša zahtevano kapitalsko ustreznost in grozi z likvidacijami, prisilnimi menjavami uprav in nadzornih svetov, straši delničarje ...

Prav smešno je brati, ko se hvali npr. donos francoskih bank in ob tem omeni njihovo kapitalsko ustreznost okrog 10%. Pri nas pa grozi z ukrepi in prisilnim zaviranjem poslovanja, ko banke dosegajo 13%.
Ob prodaji NKBM so celo mirno objavili, da je sanirana ta dosegla kapitalsko ustreznost prek 25%. Ob tem se še vedno spreneveda, da ljudem niso pokradli preveč sredstev za dokapitalizacijo le te.

Tudi od negativnih obrestnih mer pri nas nobenega sledu. Za avto so mi mirno ponudili 10% EOM.
Jasno, da sem raje vzel ugodnejši kredit v Avstriji, s pogojem, da je tudi avto kupljen v Avstriji. In to je spodbuda za naše gospodarstvo? Očitno gremo lahko še niže. Se dela na tem.

To je END GAME za dolar, evro in vse ostale fiat paper money.Pripravite se na zamenjavo globalnega finančnega sistema, ki je slonel na dollarju. Amerikanci imajo 19000 milijard dolga, 650 milijrd trgovinskega primanjklja in famozni QE quantitativno sproščanje v višini 85 milijrd mesečno.Celokupni dolg države, biznisa, državljanov, bank je 1400 triljonov. Nihče več noće kupavati amerških obveznic, ker bo amerika prej ali slej bankrotirala
Pripravlj se rimibi(juan z zlato osnovo) tudi rusi bodo zraven pa še kdo.
Amerikanci so od 2009 naprintal 400% več denarja, kot ga je bilo v obtoku 2008, zlato se jepo protokolu mp-2 povzpelo čez 7000 usd/unca ter srebro na 700 usd/unča.
Vse tole doktorsko nakladanje on negativni obrestni meri je en sam bullshit. Vse banke bodo bankrotirale izvedel se bailin vlog navadnega državljana in nekatere države se lahko pogrezejo v tretji svet tudi v evropi
Pahor je kot predsednik vlade 2009 govoril o Nordic Euro, namenoma pa izpustil, da se vračamo nazaj na goldstandard.
Tudi IMF se pripravlj na zdajo svojega denarja mislim da se bo imenoval STDR, v kaerem bo imela kitajska močno besedo, amerikanci bodo pa samo eni izmed stolov za mizo.
Nobenih norih vojn in muslimanskih teroristov, ki so vsi skupaj prodkt ameriških izraelskih obveščevalnih služb. No free money no funny, vojna kot buisnes venture iz going out
Še vsak imperij se je sesul vase z vojno upam , danaslednja nebo nuklearna.
Si predstavljate ZDA kot failedstate z 10000 hidrodenskimi bombami in vsaka izmed njih je 15000krat močnejša od hirošime .
Ob prehodu bodo mleko,kruh osnove dobrine zelo motene, ker bo v finančnem sistemu zmešnjava. Slovenija je odvisna od uvoza hrane, lahko bomo imeli lakoto, kmetijska zemlja pa bo imela spet nazaj svojo vrednost.
Uni tapravi ekonomisti, ki niso del nobenega sistema za prodajanje megle in toplih bučk,pravijo , da bo v prvih letih samo zlato in srebro plačilno stredstvo zato se pripravite na ceno 15000 do 20000 usd/unca po današji vrednosti dolarja, lahko pa tudi 1 milijon. Spomnite se dinarja in topčiderja, kjer so tiskal denar, ko ga je zmanjkal brez kritja. Isto ti je to(QE) to počne federal reserve , ECB in japonska centralna banka, vse skupaj tije race to the bottom.

Kdor danes posodi denar evropski državi ali dobro stoječemu podjetju za dobo nekaj mesecev, se strinja, da mu dolžnik vrne manj, kot je znašalo prvotno posojilo. Zakaj bi kdo pri zdravi pameti prostovoljno posojal denar in se vnaprej strinjal, da mu dolžnik vrne le del danega posojila?

Ja res, zakaj že? A to kao spodbuja posojilno aktivnost?

Če bi na primer banke začele zaračunavati negativno štiriodstotno obrestno mero na vpogledne vloge, bi verjetno znaten del gospodinjstev in podjetij dvignil denar iz bank v obliki gotovine.

Na primer: potemtakem bi za 100000 EUR gotovine pri 4% negativni obrestni meri komitent odcolal banki letno ležarino 4000 EUR, pri 1% pa 1000 EUR. Logično je, da bodo davkoplačevalci vukoyebine pobrali svoje vloge in depozite iz bank in jih naložili "v štumfe" in sefe (morda tudi v bolj tvegane naložbe, recimo delnice kjer ob dobrem poslovanju pdjetij lahko računamo na nekaj procentno diviendo). Sicer je za najem bančnih sefov gužva že danes, bo pa ob taki hipotetični situaciji pritisk na najem sefov katastrofalen. Najem do 6 litrskega sefa pri NLB danes stane letno 49 EUR (sef A za komitenete) in 90 EUR za malo večjega pri SKB-ju. Na TTR-jih fizičnih oseb bodo ostale le manjše količine denarja s katerimi bomo davkoplačevaci vukoyebine plačevali položnice in nakupljene dobrine s karticami. Tudi nakupi naložbenega zlata (palic, pravzaprav gre za ploščice) se bodo povečali, ker je 100 gramska zlata ploščica dandanašnji vredna približno 4000 EUR in zaradi svoje majhnosti lepo paše v sef.

Če pa negativna obrestna mera prekorači strošek trezorja, varnostnikov in zavarovanja, se bo denar tudi v večjih zneskih prelil iz elektronske v papirno različico.

Pa banke sploh imajo na zalogi toliko papirja?

Učinek znižanja obrestne mere v negativno območje ima torej lahko ravno nasproten učinek od želenega. Namesto da bi nižje obrestne mere prek pocenitve posojil spodbujale posojilno aktivnost bank, jo lahko zaradi upada dobičkonosnosti in pričakovane kapitalske ustreznosti celo zavrejo.

Ja, tako nekako!

Centralni bančniki zelo dobro vedo, kaj se zgodi, ko znižajo obrestne mere s pet na en odstotek. Kaj se zgodi, ko jih z enega odstotka znižajo proti negativnemu enemu odstotku oziroma trenutno na evrskem območju –0,4 odstotka, pa vsi skupaj še opazujemo. Takih ukrepov v zgodovini namreč še ni bilo, zato tudi ne more biti zanesljivih podatkov o njihovih učinkih.

Eeeeeeee yebotebogdateyebo, že petkrat sem ga odrezal pa je še zmeraj prekratek. Qwa mi je za storiti?

“Governments impose price on markets; there is no price discovery anymore” Dr Pippa Malmgren

Številni, še posebej pa seveda vsi tradicionalni investitorji v varne obveznice svarijo pred negativnimi posledicami negativnih obrestnih mer za finančni sistem. Negativni donosi varnih naložb silijo investitorje v bolj tvegane naložbe, ki še prinašajo pozitivne donose.

Nestabilnosti v sistem ne vnasajo centralne banke per se, ampak samo v povezavi z hlastanjem za (nerealisticno?) visokimi donosi.

Izziv za avtorja: kaj pa ce je naravna obrestna mera sicer pozitivna, a zelo nizka, in precej nizja od donosov, ki jih "rabijo" recimo pokojninske druzbe, kot recimo ta v kateri dela avtor?

To ni problem centralne banke, to je problem prevelikih pricakovanj in danih obljub.

[jurijjurij]

>Če bi na primer banke začele zaračunavati negativno štiriodstotno obrestno mero na vpogledne vloge, bi verjetno znaten del gospodinjstev in podjetij dvignil denar iz bank v obliki gotovine.

Na primer: potemtakem bi za 100000 EUR gotovine pri 4% negativni obrestni meri komitent odcolal banki letno ležarino 4000 EUR, pri 1% pa 1000 EUR. Logično je, da bodo davkoplačevalci vukoyebine pobrali svoje vloge in depozite iz bank in jih naložili "v štumfe" in sefe (morda tudi v bolj tvegane naložbe, recimo delnice kjer ob dobrem poslovanju pdjetij lahko računamo na nekaj procentno diviendo). Sicer je za najem bančnih sefov gužva že danes, bo pa ob taki hipotetični situaciji pritisk na najem sefov katastrofalen. Najem do 6 litrskega sefa pri NLB danes stane letno 49 EUR (sef A za komitenete) in 90 EUR za malo večjega pri SKB-ju. Na TTR-jih fizičnih oseb bodo ostale le manjše količine denarja s katerimi bomo davkoplačevaci vukoyebine plačevali položnice in nakupljene dobrine s karticami. Tudi nakupi naložbenega zlata (palic, pravzaprav gre za ploščice) se bodo povečali, ker je 100 gramska zlata ploščica dandanašnji vredna približno 4000 EUR in zaradi svoje majhnosti lepo paše v sef.

>Če pa negativna obrestna mera prekorači strošek trezorja, varnostnikov in zavarovanja, se bo denar tudi v večjih zneskih prelil iz elektronske v papirno različico.

Pa banke sploh imajo na zalogi toliko papirja?

hmmm ... kaj pa tale scenarij: glede na to, da vlade večinoma ščitijo banke (še več, vlade delajo v interesu bank oziroma so v medsebojni simbiozi) in upoštevajoč davčno politiko, lahko pričakuješ porast elektronskega denarja, oziroma ob nevarnosti, da bodo ljudje dajali denar v štumfe celo prepoved poslovanja z denarjem v papirni obliki ...

[0819VZAJE6]
hmmm ... kaj pa tale scenarij: glede na to, da vlade večinoma ščitijo banke (še več, vlade delajo v interesu bank oziroma so v medsebojni simbiozi) in upoštevajoč davčno politiko, lahko pričakuješ porast elektronskega denarja, oziroma ob nevarnosti, da bodo ljudje dajali denar v štumfe celo prepoved poslovanja z denarjem v papirni obliki ...

Papirnatega denarja se ne da prepovedati. Lahko ga zaplenis, ampak ne vem kako si predstavljas prepoved drzanja svicarskih frankov, britanskih funtov in ameriskih dolarjev? Slednji celo obstajajo v privlacnih papirnatih denominacijah od 1 USD naprej.

Negativne obrestne mere koristijo izključno državam in največjim korporacijam, strošek le-teh pa plačujemo vsi ostali. Par sto let, ko so valute temeljile na stabilnem zlatem standardu in je bila inflacija tako rekoč nična, so se države kreditirala med 3 in 20% letno. "Naravne" obrestne mere je paže Adam Smith opredelil na 5% in ne vem zakaj bi bilo to sporno.

In ne vem o kakšnih poceni krediith govori avtor (razen če ne misli zadolževanja v začetku omenjenih); realna obrestnam mera je še vedno 7-8% (za moje šest let staro podjetje brez dolgov, brez zapadlih terjatev, prvorazrednimi kupci in zneskom kredita na nivoju letnega dobička). Je pa res, da nima smisla, da se banke sploh ukvarjajo z mikrokrediti (vse kar je manj kot 100 jurjev). Enako kot v ZDA, bi morali potrošnjo financirati prodajalci, kateri nato sklenejo ustrezne pogodbe z bankami.