Pred vsemi vprašanji bi moral Frankl postaviti vprašanje: Zakaj je Semulič molčal, ko bi se kot sindikalni zašćitnik delavcev moral v zaščito delovnih mest z delavskimi protesti upirati toliko časa. da bi vlado prisilil, da zakonsko prepove menedžerske odkupe družb samo s krediti, zavarovanimi s premoženjem družb, ko je pa vedel, ta to nizbežno pelje v izčrpavanje družb in posledično do množičnega propada družb in množice delavcev na cesti. On je imel takrat edini v državi realno moč ( pa je, izgleda, držal vrečo tajkunom), da prepreči množičen propad družb. Sindikati so delavce pustili na čistini.
Svetujem, da gre Frankl po odgovore Mencingerju, ki sigurno pozna odgovore.