Zelo zanimivo razmišljanje(!). O življenju, vesolju in sploh vsem. ;-) Žal je vsaj takšne ljudi dandanes (morda?) že težko najti, srečati ...

Kakorkoli, na hitro (...) - izpostavi bi naslednja dela zgornjega eseja:

... Mesto je živahna mešanica ljudi z vsega sveta, a če želiš zares postati del sistema, za to potrebuješ najmanj sedem let. ... - tule le na kratko, torej si res želiš postati del sistema, kateregakoli že sistema, ali nisi morda že zdaj del sistema, ali v resnici obstajajo različni sistemi?

in

... Čedalje težje je čutiti ljubezen do domovine, katere kratkoročni interes je zadovoljitev tvojih eksistencialnih potreb postavil pod vprašaj. Pripadnost do nje seveda čutim, vendar je ne ljubim več tako goreče, kot sem jo včasih. Zdaj ljubim predvsem njene »otoke«. Rad se privežem za Šmarno goro, za družino, prijatelje, a ljubezen do kulture, ki me je oropala cvetoče prihodnosti, počasi usiha. ... - omenjene ljubezni, razcepljenost in dileme so pri pionirjih vedno problem, ljubezen do domovine, ljubezni do različnih (vrst) kultur. Tehnično gledano, ko preteče dovolj mnogo generacij, ko se nekatere izmed teh ljubezni razblinijo in jih nadomestijo nove ljubezni, če obstaja ali nastane možnost za to, potem, morda, nekatera tovrstna vprašanja niti niso več tako pomembna, objektivno gledano. Sicer pa, če se proti vzrokom, ki privedejo do takšnih osebnih vprašanj, ne boriš vsaj na nek svojstven način na izvoru samem, izvori pa so povsod, potem boš postal duša brez pripadnosti in domovine kjerkoli že boš.