Pozdravljam kritičnost kritizerstva, ker vem, da vsak (tudi jaz) včasih rabi pljusk mrzle vode. Vseeno bi rad vedel, če je znano, koliko tujcev vsako leto zaide na bolj nevarne odseke (npr. na tej trasi) in koliko žrtev je med njimi. Da ne bomo govorili o žrtvah, ki jih mogoče ni. Na podlagi podatkov in ne želja ali idej se lahko pogovarjamo o problemih in prioritetah, ali nam gre v prvi vrsti za domače kolesarje ali za tujce itn. So nam pomembni hard-core kolesarji ali gre za pomoč manj vajenim rekreativnim kolesarjem in družinskim potovanjem?

Točnega podatka o ne/namerno zablodelih nihče nima. Reciva, da mi verjameš na besedo… O žrtvah (poškodovanih in umrlih) se pa vedno da dobiti uradno statistiko. Toda v slednje se verjetno ni smiselno spuščati (vsaj jaz nisem plačan za to), nenazadnje zato, ker se vendar ve, zakaj ni dobro kolesariti po teh cestah in je zato vožnja tudi prepovedana.
Ljudje so različni, srečujejo se tudi na cestah in poteh. Zanje gre, za njihovo varnost in zadovoljstvo.

Kolikor sem mogel, sem si ogledal zemljevid trase. Moram reči, da se mi ne zdi prav velik prispevek k varnosti in širjenju dostopnosti/vabljivosti te trase. Govorim s stališča priletnega občasnega biciklista, ki se ne mara prerivati z avtomobili ali tovornjaki in se večinoma drži kolesarskih stez (npr. Parenzana, trasa stare proge mimo Mojstrane), kjer sem lahko kolesaril tudi z otroki. Pred leti sem presenečen ugotovil, da je okrog Münchna speljana (ljubljanskemu PSTju podobna) kolesarsko-sprehajalna pot, in da je očitno možno čisto ločeno od avtomobilov (družinsko) kolesariti tudi do npr. Neuschwannsteina. Mi česa takega nimamo niti od Ljubljane do Vrhnike!

Za 40 tisočakov pač ne moremo pričakovati senzacije, je pa nekaj. S tvojim stališčem se ne bi mogel bolj strinjati in verjamem, da bo tudi pri nas še več teh želja in zahtev.