Desnica ali levica je, še posebej v Sloveniji, zelo relativen pojem.
Žal tale moj komentar paše skoraj na vsako analizo in mnenje o naši družbi:
Dejansko je res potrebno porušiti Boljševizem, podobno kot berlinski zid. Rušenje boljševizma je “v glavah in rokah” volivcev. Odprto pa je vprašanje, kdaj bodo slovenski volivci na to pripravljeni?. Če pa to ni možno na demokratičen način, moramo sanje o Sloveniji kot drugi Švici dokončno pozabiti.
Po Đilasu je sedanje stanje naše družbe v skladu s teorijo Novega razreda (ali celo dveh Novih razredov), bolj klasično je to Boljševizem oziroma neke vrste pozitivna diskriminacija (ustvarjanje privilegijev za svoje ljudi, kot je zapisal Đilas) in neukrepanje državnih funkcionarjev in uradnikov (zaradi dvojnih meril op. a.) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisal Đilas).
Legitimnost temu pa “kao” dajemo volivci v še vedno kvazi demokraciji političnih strank.
Zato bi bila rešitev tega problema le “prava” demokracija. Tudi v okviru sedanjega volilnega sistema bi morali državljani voliti za odločevalce le tiste kandidate (samostojne kandidate, pripadnike list ali strank), ki lahko dokažejo:
-da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ideološke politične stranke,
-da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
-da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
-da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
-da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo – ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
Le tako presejani predstavniki ljudstva bi po mojem mnenju lahko predstavljali povezovalno in državotvorno, programsko in razumsko sredinsko politično skupino, ki bi Slovenijo usmerila k švicarskemu HARMONIZMU.
Že večkrat sem zapisal naslednjo definicijo pomena države, kot jo jaz razumem:
»Poslanstvo države ni v tem, da jemlje pridnim, poštenim in neumnim ter daje lenim, zvitim in pametnim.
Poslanstvo države je v tem, da ustvarja v državi takšen red, da bodo pridni in pošteni bolj uspešni, kot zviti in leni.« (ali še bolj preprosto. Temeljna naloga države je, da preganja in sankcionira laž.)

Pridnim, poštenim in neumnim ni kaj jemati, ker so reveži. Pridnim in pametnim pa se da, ker sami hočejo vlagati v okolje, ker jih zanima sodelovanje z okoljem in vedo, da dobiš le takrat, ko kaj daš, drugače te okolje zasovraži in na koncu izpljune.

[rancigaj]
Desnica ali levica je, še posebej v Sloveniji, zelo relativen pojem.
Žal tale moj komentar paše skoraj na vsako analizo in mnenje o naši družbi:
Dejansko je res potrebno porušiti Boljševizem, podobno kot berlinski zid. Rušenje boljševizma je “v glavah in rokah” volivcev. Odprto pa je vprašanje, kdaj bodo slovenski volivci na to pripravljeni?. Če pa to ni možno na demokratičen način, moramo sanje o Sloveniji kot drugi Švici dokončno pozabiti.
Po Đilasu je sedanje stanje naše družbe v skladu s teorijo Novega razreda (ali celo dveh Novih razredov), bolj klasično je to Boljševizem oziroma neke vrste pozitivna diskriminacija (ustvarjanje privilegijev za svoje ljudi, kot je zapisal Đilas) in neukrepanje državnih funkcionarjev in uradnikov (zaradi dvojnih meril op. a.) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisal Đilas).
Legitimnost temu pa “kao” dajemo volivci v še vedno kvazi demokraciji političnih strank.
Zato bi bila rešitev tega problema le “prava” demokracija. Tudi v okviru sedanjega volilnega sistema bi morali državljani voliti za odločevalce le tiste kandidate (samostojne kandidate, pripadnike list ali strank), ki lahko dokažejo:
-da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ideološke politične stranke,
-da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
-da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
-da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
-da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo – ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
Le tako presejani predstavniki ljudstva bi po mojem mnenju lahko predstavljali povezovalno in državotvorno, programsko in razumsko sredinsko politično skupino, ki bi Slovenijo usmerila k švicarskemu HARMONIZMU.
Že večkrat sem zapisal naslednjo definicijo pomena države, kot jo jaz razumem:
»Poslanstvo države ni v tem, da jemlje pridnim, poštenim in neumnim ter daje lenim, zvitim in pametnim.
Poslanstvo države je v tem, da ustvarja v državi takšen red, da bodo pridni in pošteni bolj uspešni, kot zviti in leni.« (ali še bolj preprosto. Temeljna naloga države je, da preganja in sankcionira laž.)

Dragi gospod Rančigaj, takšnih ljudi pod Alpami ne bomo izvolili, ker jih ne najdete niti pet, če sploh kakšnega, ki bi ustrezal pogojem in bil še tako neumen, da bi se pustil izvoliti.

Lahko da je temeljna naloga države, da preganja in sankcionira laž, ampak tukaj smo (volivci) vajeni, da država temelji na laži - laž namreč radi sprejemamo, jo ponavljamo in jo povzdigujemo, resnice pa za nobeno ceno ne sprejemamo...