V Sloveniji prevladujejo glede starejših oseb nezrela razmišljanja premladih menedžerjev na položajih, ki jim niso dorasli, že v Avstriji na primer pa ni tako. Večina del, razen fizično zahtevnih, ki se pa robotizirajo, je odvisnih od izkušenj. Več izkušenj ko ima človek , hitreje in bolje opravi svoje naloge in ob tem porabi manj napora. S starostjo se človeku širi obzorje in veča se kompleksnost nalog, ki jih je zmožen opravljati. Kompleksna in izkustveno zahtevna dela – torej tista z višjo dodano vrednostjo - mlajši ne morejo opraviti niti približno tako dobro kot starejši. Med normalno aktivnimi starejšimi in mlajšimi ni primerjave. V kompleksnih najtežjih interdisciplinarnih nalogah so starejši toliko boljši, kolikor so starejši. Sliko pokvari del zapuščenih starejših, ki so se zapustili, so brez kondicije in se več ne izobražujejo, kar lahko danes lahko počne vsak sam, saj je modernih znanj dovolj na internetu. Kdor ohranja normalno fizično kondicijo in se nenehno uči preko spleta, je za mlajše nedosegljiv. Zato je normalno, da imajo starejši večjo plačo. V Avstriji so na vodilnih mestih večinoma starejši, saj so zlasti vodstvene kompetence izrazito boljše s starostjo. Tako se na primer tisoče starejših Slovencev, ki v Sloveniji ne more dobiti službe, vsak dan vozi na delo v Avstrijo, kjer so veseli njihovih izkušenj, ki pomenijo večjo kakovost in produktivnost. Istočasno pa seveda Avstrijci pomilovalno gledajo na neumnost in starostni šovinizem sosedov, ki si sami kopljejo veliko brezno v katerega že počasi a zanesljivo drsijo.