[sopranos]
> [brane]
> > [sopranos]
> > Ob naslednji krizi se bo Slovenija razletela kot hiša iz kart.
>
>
> Kaj bo ob naslednji krizi je težko soditi, ker smo se iz Pahorjevih reakcij verjetno tudi nekaj naučili.
>
> Res je, da davčne blagajne očitno ne prinašajo skoraj nič, ker je bil obseg "delo na črno", kot argument poplnoma napačno ocenjen. O tej neumni oceneni sem nekajkrat polemiziral in z izračuni pokazal, da je popolna fikacija.
>
> Tretje pa je ocena letošnjega proračunskega gibanja, kjer Karel išče dlako v jajcu in daje bombastične naslove.
>
> Za mene je najpomembnejša novica iz teh podatkov,
>
> da je bil lani v dveh mesecih primarni primankljaj 190 mio € letos pa imamo presežek 37 mio. €, torej pozitivno razliko 227 mio. € (res pa je, da tako gledanje ne upošteva, da je decembra proračun nekaj založil za EU in že januarja del tega dobil nazaj)
>
> daj bil lani proračunski primanjkljaj 489 mio. €, letos pa je 248 mio. €, tudi tu je razlika še večja 241 mio. €, ker tudi plačilo obresti letos nižje kot lani.

Številke morda izdledajo lepe. Ampak jaz sem pač pozoren na način kako se te številke dosega. Zato so vse te pozitivne številke samo utvara, ki se bo ob prvem močnejšem vetru razblinila.

Ljudje recimo so bili upravičeni do Zoisovih štipendij. Potem pa država z raznimi postopki zadeve zavlačuje ter tako prihrani nekaj eur. Ampak kaj se iz tega naučijo najbolj perspektivni ljudje? Da so pri nas na državnih funkcijah sami nategači. In taki ljudje bodo bolj dovzetni za imigriranje.

Imaš firme, ki so vložile precejšnje napore v razne razpise in bila tudi izbrana. Potem pa se podjetju ugotovi kao kršitev, ki je bila posledica nevestnega dela države in se jim dodeljena sredstva odvzame.

Država podpisuje podogdbe z občinami, potem pa skuša naknadno, protipravno in z grožnjami občine prisiliti v to, da bi se zadovoljile z nižjim zneskom, kot je bil zapisan v pogodbi.

Varčevanja v javnem sektorju pogosto izgledajo tako, da se ukinja določene aktivnosti - potrebne investicije, obnove, vzdrževanja itd.

Sedaj se vsa sredstva v bistvu usmerjajo samo v 4. sklope:
-plače
-transfer v pokojninsko blagajno
-plačilo obresti
-nakup materiala/subvencije/investicije - s tem, da se ta postavka reže. Skozi pridejo sami tam, kjer so zraven že zmenjeni kako bodo kradli. Ne gleda se na to kaj potrebujejo prebivalci in država.

Postavka za plače raste, prav tako za pokojnine in obresti.

Lahko se strinjam s tvojimi splošnimi ugotovitvami. Tukaj pa si udaril mimo. Proračunski prispevek za pokojnine se zmanjšuje in to precej v lanskem letu za 7,8 % oziroma oziroma 125 mio €, v letošnjem letu je načrtovano nadaljnje zamnjšanje za 125 mio. €. V januarju je bilo zanjšanje glede na leto 2015 4,7%
Tudi obresti letos plačujemo manj kot leto poprej.

Če pride do zmanjšanja davčnih prilivov, bodo zelo hitro nastopile težave. Varnostne zaloge pa ni nobene.

Državnih podjetij se ne prodaja, kar pa pomeni, da ni svežega denarja in novih znanj. Reform se ne izvaja. Cerar, Mramor, Erjavec in Židan skrbijo samo še za to kaj se bo pokradlo. In kako bodo podjetnike še bolj oželi. Zato v državi tudi ni optimizma in podjetja so pri investiranju veliko bolj previdna in zdržava kot bi bila pod drugačnimi pogoji.

[brane]

Lahko se strinjam s tvojimi splošnimi ugotovitvami. Tukaj pa si udaril mimo. Proračunski prispevek za pokojnine se zmanjšuje in to precej v lanskem letu za 7,8 % oziroma oziroma 125 mio €, v letošnjem letu je načrtovano nadaljnje zamnjšanje za 125 mio. €. V januarju je bilo zanjšanje glede na leto 2015 4,7%
Tudi obresti letos plačujemo manj kot leto poprej.

Glede pokojnin, podatki Umarja kažejo, da se stroški povečujejo:
www.umar.gov.si/file...v/3_14.pdf

Glede dolga:
www.umar.gov.si/file...ov/1_6.pdf

Za obresti takole na hitro nisem našel podatka. Ampak če dolg stalno narašča, potem tudi to, da se posojila najemajo z nižjo obrestno mero ne pomaga prav veliko. Govorim na srednji in dolgi rok. Ker se bodo zadeve začele hitro spreminjati, v primeru, da bi se pribitki zvišali. Kajti naša država mora stalno najemati posojila in bo to kar je prihranila danes hitro pokurli kasneje.

S tem da smo iz 8 milijard EUR dolga prišli na 30 milijard EUR dolga in še vedno nismo na ravni BDP iz leta 2008.

Je pa res, da se da to brcanje konzerve po ulici v primeru držav tako raztegniti, da je težko danes oceniti, kdaj se bo ta veselica končala.