Kaka bedarija! Vetrnica proizvede 55MW energije je enaka besedna solata kot: "Avto z enim tankom prevozi 100 km/h hitrosti."

Izkoristek elektrolize (ki jo furamo z 10x dražjo elektriko iz vetrnic, kot je na borzi) je pod 50%. Torej 0.5 x 0.6 x 0.9 (izguba ob transportu - pri H vedno) x 0.9 (pogonski sklop in motor) = 24% WOW kakšen izkoristek, pa sem bil še optimističen.

Nabijanje kr neki. Pa kaj se silite s pisanjem, če o zadevi nimate blage veze, ali pa Vam kdo, ki ima interes opere možgane.

O proizvodnji vodika smo se pogovarjali s strokovnjaki v Hamburgu, dvomim da bi si privoščili zavajanje

Kako pa bi drugače zapisal proizvodnjo elektrike iz vetrnih elektrarn?

[milos9]
O proizvodnji vodika smo se pogovarjali s strokovnjaki v Hamburgu, dvomim da bi si privoščili zavajanje

Kako pa bi drugače zapisal proizvodnjo elektrike iz vetrnih elektrarn?

Kilovati in megavati so enote za moč.
Kilovatne ure in megavatne ure so enote za energijo.

Generator z neko močjo proizvede v določeni časovni enoti neko energijo.

Odličen članek.
Tako to delajo veliki in napredni.

kolk je kila vodika na pumpi?

9,5 evrov/kg

efektivno je to vožnja na štrom, vodik je samo prenosnik energije. Kar zna biti potrebno, ker omrežje nebi preneslo, če bi vsi polnili avtomobile.

[Mrnjafko]
Kaka bedarija! Vetrnica proizvede 55MW energije je enaka besedna solata kot: "Avto z enim tankom prevozi 100 km/h hitrosti."

Izkoristek elektrolize (ki jo furamo z 10x dražjo elektriko iz vetrnic, kot je na borzi) je pod 50%. Torej 0.5 x 0.6 x 0.9 (izguba ob transportu - pri H vedno) x 0.9 (pogonski sklop in motor) = 24% WOW kakšen izkoristek, pa sem bil še optimističen.

Nabijanje kr neki. Pa kaj se silite s pisanjem, če o zadevi nimate blage veze, ali pa Vam kdo, ki ima interes opere možgane.

Mislim, da vedno lahko opozarjamo in argumentiramo tudi bolj strpno in olikano. Ni frajer in mačo tisti, ki je grob in nesramen (ali razuzdan), čeprav se dandanes po medijih kdaj vzbuja takšen lažen vtis.
Prepričan sem, da mnogo bralcev in bralk kar dobro sprejema zapisano, da s(m)o oz. se vsaj trudimo biti strpni in prizanesljivi do človeških pomankljivosti in/ali napak,.. in da nimamo večjih problemov z nazivno močjo ali letno proizvodnjo.

sl.wikipedia.org/wik...a_energija (glej spodnji tabeli)

[alek14]
Gorivne celice so prihodnost, a ne na vodik.

Na kaj pa, če ne vodik?

[alfa55]
> [alek14]
> Gorivne celice so prihodnost, a ne na vodik.

Na kaj pa, če ne vodik?

Metanol naprimer.

[alek14]
> [alfa55]
> > [alek14]
> > Gorivne celice so prihodnost, a ne na vodik.
>
> Na kaj pa, če ne vodik?

? Na katerikoli drug tekoč vir (alkohol, bencin, utekočinjen plin, drugi tekoči ogljikovodiki,...).

Take že obstajajo. Ameriška vojska npr. uporablja gorivne celice za napajanje prenosnih vojaških radio postaj.

Ampak pri vseh teh snoveh prenaša energijo vodik.
In ostaja vprašljiv način pridobivanja: alkohol iz koruze, bencin in drugi ogljikovodiki iz premoga ali nafte...
In pozneje vprašanje emisij pri delovanju: ne le vodna para, temveč COn, itd...

Če bi danes bili vsi avtomobili na štrom, torej dober milijon, bi vse skupaj na leto porabili za cca 16% letne porabe elektrike v Sloveniji.
Če avto polniš doma celo noč na normalni vtičnici ti vleče toliko štroma, kot sušilec za perilo! Ali menite, da bi omrežje v Sloveniji crknu, če bi vsi prižgali sušilce za 3-4 ure na dan?

[komendator]
Mislim, da vedno lahko opozarjamo in argumentiramo tudi bolj strpno in

Sorry, poklicni novinar, ki se (koliko, 15 let?) ukvarja izključno z avtomobilizmom bi pa moral ločiti osnovne fizikalne pojme, kot sta energija in moč, če že piše o tem.

Ne rabiš tehničnega faksa za to.
To je, osnovnošolska fizika.

[spiderman]
> [komendator]
> Mislim, da vedno lahko opozarjamo in argumentiramo tudi bolj strpno in

Sorry, poklicni novinar, ki se (koliko, 15 let?) ukvarja izključno z avtomobilizmom bi pa moral ločiti osnovne fizikalne pojme, kot sta energija in moč, če že piše o tem.

Ne rabiš tehničnega faksa za to.
To je, osnovnošolska fizika.

Trdiš, da jih ne loči? Članek je odličen in tega nobena malenkost in dlakocepljenje ne spremeni.
Kdor še ni naredil "osnovnošolske" napake, niti v svoji službi ne, pa naj se javi, da brez sramu vrže kamen v človeka.
Imamo kritiko in imamo kritizerstvo...

Gre za lapsus, sem dal popravit pdf, hvala za prijazno opozorilo

[0513ANITO]
> [alfa55]
> > [alek14]
> > Gorivne celice so prihodnost, a ne na vodik.
>
> Na kaj pa, če ne vodik?

Metanol naprimer.

Na katerekoli ogljikovodike, najraje pa na bencin ali diesel, ker je tudi distribucijska mreža že najbolj razširjena. Da ne omenjam, da je v litru bencina več vodika, kot v litru utekočinjenega vodika!

Elementarni vodik ima toliko problemov, da se mi jih ne da naštevati. Preberite si jih npr. tukaj: www.rsc.org/chemistr...fReach.asp

Poleg tega, da ga je tehnološko zapleteno in energetsko potratno shranjevati, je to najmanjši element, ki pronica skozi kristalno strukturo kovin, uhaja iz rezervoarjev (prepovedano parkiranje v parkirnih hišah!), povzroča pokanje zvarov in je kot najbolj vnetljiv element podvržen eksplozijam.

Dieselske gorivne celice: www.imm.fraunhofer.d...-cell.html

[Klepec]
> [0513ANITO]
> > [alfa55]
> > > [alek14]
> > > Gorivne celice so prihodnost, a ne na vodik.
> >
> > Na kaj pa, če ne vodik?
>
> Metanol naprimer.

Na katerekoli ogljikovodike, najraje pa na bencin ali diesel, ker je tudi distribucijska mreža že najbolj razširjena. Da ne omenjam, da je v litru bencina več vodika, kot v litru utekočinjenega vodika!

Elementarni vodik ima toliko problemov, da se mi jih ne da naštevati. Preberite si jih npr. tukaj: www.rsc.org/chemistr...fReach.asp

Poleg tega, da ga je tehnološko zapleteno in energetsko potratno shranjevati, je to najmanjši element, ki pronica skozi kristalno strukturo kovin, uhaja iz rezervoarjev (prepovedano parkiranje v parkirnih hišah!), povzroča pokanje zvarov in je kot najbolj vnetljiv element podvržen eksplozijam.

Dieselske gorivne celice: www.imm.fraunhofer.d...-cell.html

Verjetno si me samo hotel dopolniti. Za repliko so bolj primerni drugi trač pisci. :)

Ja, samo dopolniti sem te nameraval.

Tvoj odgovor je bil sicer čisto soliden.

[Klepec]
Ja, samo dopolniti sem te nameraval.

Tvoj odgovor je bil sicer čisto soliden.

He he

Za strojnika, ki je imel zelo malo kemije (malo predavanj, bolne in slabe učiteje).

Mi je res močno žal, da se s kemijo nisem bolje spoznal med procesom šolanja. Še največ je je bilo v osnovni šoli.

[0513ANITO]
> [Klepec]
> Ja, samo dopolniti sem te nameraval.
>
> Tvoj odgovor je bil sicer čisto soliden.

He he

Za strojnika, ki je imel zelo malo kemije (malo predavanj, bolne in slabe učiteje).

Mi je res močno žal, da se s kemijo nisem bolje spoznal med procesom šolanja. Še največ je je bilo v osnovni šoli.

Uh, zdaj sem izpadel kot neka avtoriteta :-)

V resnici nisem kemik in področje spremljam čisto ljubiteljsko (imam pa naravoslovno izobrazbo).

[alek14]
Kako pa je s celicami z direktnimi pretvorbami višjih CH / alkoholov (DMFC)? Se na tem tudi dela pri nas?

Pri mnogih sodobnih gorivnih celicah se večinoma uporablja parni reforming (ali variacijo le-tega), ki zmore prežvečiti tudi etanol in podobne snovi.

Če v Sloveniji kdo razvija DMFC, pa ne bi vedel

Visokotemperaturne gorivne celice lahko uporabljajo tudi druga vodikova goriva s primesmi, v članku pa je omenjena nizkotemperaturna (brez vlažilnika..), ki je v vozilih in za svoje delovanje potrebuje elementarni vodik. Za njegovo pridobivanje je dolgoročno smiselna uporaba obnovljivih virov energije (veter, voda, sonce) - če seveda želimo dosegati pozitivne okoljske in druge gospodarske učinke.
Za kaj več bo treba pogledati na net pod "gorivne celice pdf" , še posebno kakšno od zadnjih poglavij tega dela (Transport, Bencinsko osebno vozilo vs hibrid, Težave.., Zaključek).

Problem vodika je, ker ena postaja, ki na mestu s pomočjo elektrolize iz štroma in vode proizvede vodik in ga pod pritiskom 700 bar nafila v avto stane cca. milijon €. Sicer obstajajo pol cenejše, vendar te ne proizvajajo vodika na mestu. Kakor ga pa dostavljajo, je pa že vprašanje njegovo poreklo (največkrat je to stranski produkt pri črpanju nafte). Srce stroška je zmogljiv kompresor, ki sploh lahko nabije tak pritisk, ki je enormen. In tu je bistven problem avta na vodik. Če pogledamo električne atomobile na baterijo je zgolj kot osnova potrebna le navadna šuko štekdosa... Pa že to je težko postaviti. Kaj šele da bi postavli "vodikove črpalke" vsako vredno po milijon. Sicer bi se ščasoma prej ali slej to razvilo, samo so električni avtomobili že tolko spredaj, da so vodikove avtomobile povozili. Razen če bi seveda sedaj Toyota izumila neko mini in poceni domačo vodikovo polnilnico, kar pa je malo verjetno.

Se bo pa vodik zelo verjetno uveljavil kot sezonski hranilnik za obnovljive vire energije, saj ga je mogoče shranjevati v obstoječe nizkotlačne plinovodne sisteme. Primer: Sončne celice v toplejšem delu leta ustvarjajo presežke energije, le ta se potem s pomočjo elektrolize shrani v obliki vodika in se porabi pozimi.

[valsidalado]
Ko sem si (že pred par leti) ogledoval razne dokumentarce o energiji, ki jih še vedno najdeš (saj je ista politika še vedno aktualna in morda šele bo), je bilo v njih govora tudi o tem, kako da npr Nemčija na Islandiji ali na Grenlandiji ... investira v geotermalne 'farme' ...

Upam, da se Nemci bolje spoznajo na geografijo kot ti :-)

[alek14]
> [alfa55]
CO2 pri elektrokemičnem izgorevanju ni problem, če se ga reciklira v postopku pridobivanja osnovnega goriva.

Tole mi ni jasno. S tem odgovorom verjetno misliš na kakšno veliko fiksno 'postrojenje', ki bo sproti zajemalo in recikliralo CO2. Ne predstavljam si reciklaže CO2 v samem avtomobilu.

Dokler bodo naftne družbe iskale alternativna goriva... smo v riti...

[0817Suhad]
Problem vodika je, ker ena postaja, ki na mestu s pomočjo elektrolize iz štroma in vode proizvede vodik in ga pod pritiskom 700 bar nafila v avto stane cca. milijon €. Sicer obstajajo pol cenejše, vendar te ne proizvajajo vodika na mestu.

- V Lescah je slednja za 300 tisočakov.

"Kakor ga pa dostavljajo, je pa že vprašanje njegovo poreklo (največkrat je to stranski produkt pri črpanju nafte). Srce stroška je zmogljiv kompresor, ki sploh lahko nabije tak pritisk, ki je enormen. In tu je bistven problem avta na vodik."

- Bistven problem avta ni eksterna črpalka, problem razvoja optimalnega omrežja črpalk je del vseh težav.

"Če pogledamo električne atomobile na baterijo je zgolj kot osnova potrebna le navadna šuko štekdosa... Pa že to je težko postaviti."

- Ja, pri nas, a se razmišljanje spreminja.

"Kaj šele da bi postavli "vodikove črpalke" vsako vredno po milijon."

- Kakršne že bodo, je potrebno vedeti, da imajo avtomobili na vodik precej večji doseg (avtoceste..) in že zato ni potrebna gostejša mreža.

"Sicer bi se ščasoma prej ali slej to razvilo, samo so električni avtomobili že tolko spredaj, da so vodikove avtomobile povozili. Razen če bi seveda sedaj Toyota izumila neko mini in poceni domačo vodikovo polnilnico, kar pa je malo verjetno."

- Kdo je in bo bolj spredaj ali zadaj, bo čas nezgrešljivo pokazal. Vsi veliki avtomobilski koncerni in mnoge državne razvojne organizacije se intenzivno ukvarjajo z alternativnimi pogoni, tudi pogonom na vodikovo gorivno celico.

[milos9]
9,5 evrov/kg

Kar pomeni, da vožnja na vodikove celice stane vsaj 9.50EUR/100km. Vožnja na elektriko pa stane 1.5EUR/100km poleti oz 2.5EUR/100km pozimi.

EV lahko polnim iz vsake vtičnice, vodik pa... kje že? V Lescah, kjer je postavljena ena, ne moreš polniti, ker ni narejena za tak pritisk, kot ga zahteva Mirai.

Hmmm, le kaj izbrati?

P.S.: Avtor članka, prosim še navedi podatek, koliko časa zdrži vodik v tanku za gorivo, preden povsem izhlapi. Teden? Mogoče dva?

Pozdravljen,

Izračun stroška energenta je pravi, res je precej dražji od elektrike in res, vodik lahko pri nas polnite le v Lescah. Ker ta črpalka ponuja manjši pritisk, to še ne pomeni da je neuporabna. Pomeni le, da v posodo spravite 50÷ manj vodika, kar seveda pomeni 50÷ manjši doseg med polnjenji.

Smisel? Racionalnega ta hip ni, tega se zaveda tudi proizvajalec, zato so prodajni načrti za EU skromni.

To obenem ne pomeni, da vodik v prihodnosti ne bo igral vidne vloge. Ta bo tesno povezana z infrastrukturo.

Miloš Milač

Posoda za vodik je neprepustna, zagotavlja proizvajalec5