Najprej pohvala Financam za zanimiv in aktualen komentar. Mnenju avtorice pa bi nekaj stvari vendarle dodal:
a) Visoko konkurenčnost nemškega gospodarstva pripisuje avtorica predvsem decentraliziranemu upravljanju gospodarstva. Prav ima, pri čemer pa sam dodajam, da je ta decentralizacija zgolj ena od pojavnih oblik nemške ureditve, ki je značilna po tem, da ima pri upravljanju nemških podjetij delo enako moč kot kapital, pri tem pa na strani kapitala vsaj v pomembnejših podjetjih s pomembno upravljavsko močjo nastopa tudi država (zvezna, deželna). Drugače povedano: interesi dela in države pri upravljanju nemškega gospodarstva nadvladujejo interese kapitala. Gre za posrečeno in učinkovito socialno-tržno ureditev, ki bi jo za tako verjetno prepoznal tudi Marx. Spričo nje je tudi lažje razumeti, kako je Nemčiji v predkriznih letih uspelo konkurenčnost krepiti na račun zadrževanja rasti plač, med tem ko je preostala Evropa pri plačah ravnala povsem drugače.
b) Za VW pravi avtorica, da je pri upravljanju ravnal povsem drugače, kot večina nemških podjetij, in Dieselgate naj bi bil zato predvsem rezultat avtokratskega vodenja podjetja. Tudi to je res, vendar je koristno dodati, da je VW izjema predvsem v tem, da ima pri njegovem upravljanju privatna (osebna) lastnina še vedno prevladujočo vlogo.
c) V predkriznih letih je večina evropskih držav svojo konkurenčnost v primerjavi z Nemčijo slabila s prehitrim večanjem plač. To napako je danes tem državam težko popraviti, ker nimajo več lastne valute in zato v konkurenčnosti za Nemčijo še naprej ali celo vse bolj zaostajajo. Evro se tako ta čas kaže kot dejavnik, ki koristi zgolj Nemčiji in močno obremenjuje predvsem države južne Evrope. Te njegove speciičnosti avtorica ni izpostavila, po svoje se da razumeti, zakaj ne.