Res je, da se danes marsikaj dogaja hitreje kot kdaj prej, a če bi zdaj valute izgubljale in spet pridobivale status varnega zatočišča v nekaj tednih ali mesecih, bi to pomenilo, da je hitrost tega dogajanja potisočerila.

Varno zatočišče, ki v enem tednu ni več varno, pravzaprav nikoli ni bilo varno zatočišče.

Zdaj pa še vprašanje. Je oblikovanje vrednosti valut na podlagi ponudbe in povpraševanja na medvalutnih trgih res najboljši način? Teoretično bi lahko (npr. ob slabi likvidnosti) nekdo z relativno majhnim poslom znatno premikal vrednost valute od katere so odvisni milijardni posli.

Izmišljen primer z naše borze.
Imaš kupone vzajemnega sklada, za katerega veš, da ima v svojem portfelju 10% delnic neke precej (ali pa popolnoma) nelikvidne družbe. Greš na borzo (načeloma se lahko tudi vnaprej dogovoriš s prodajalcem) in kupiš eno omenjeno delnico za 10-kratnik njene "realne" cene. Skladu si v trenutku podvojil vrednost. V naslednjem trenutku pa zahtevaš izplačilo. Seveda sklad tistih 10 (zdaj že 50) odstotkov portfelja ne more prodati po isti ceni, saj je vrednost očitno nerealna.

Po sploh ni nujno, da gre za teorijo zarote. Lahko gre zgolj za paniko, ki potem premika tečaje sem ter tja brez vsake realne podlage in ekonomiji dela sive lase.

Sam se nekako nagibam k temu, da bi se lahko medsebojna razmerja valut določala na osnovi zunanjetrgovinske bilance posameznih držav. Nekako po tem principu... če je država neto uvoznica, potem je njena valuta "precenjena", če pa je neto izvoznica, je njena valuta "podcenjena". Ni pa mi všeč "centralnoplanski" prizvok te ideje.

Nimam pojma, nisem ekonomist, samo na glas razmišljam.