Psihoterapevtska pripomba bi bila, da so male hitlerje v zgodnji mladosti starši doma ignorirali, kadar jih niso pretepali ali kako drugače zlorabljali.

Pa še moja psihoterapevtska pripomba. Nekateri se z nezadovoljstvom nad samim seboj ukvarjajo intertno. Drugi jezo stresajo na okolico. Se pa mi ne zdi prav, da se kolumna uporablja v psihoterapevtske namene.

O tem je enkrat govoril Križnar. On tudi ljubi vse tuje kulture, zato sta z Dejanom na isti liniji. No, zgodba gre takole. Afričan predestiniran za bodočega diktatorja se gre izobraževat v Evropo. Tam pridela manjvrednosti kompleks in začne sovražiti svojo domorodno kulturo, svojo identiteto, sebe. Končno postane diktator, končno ima moč, a njegov kompleks ostaja. Ostalo je zgodovina.

Tako da Dejan, ko vidim kako debatirata s Pribcem, si ne morem pomagati, da se nebi vsakič spomnil na tole Križnarjevo zgodbo. Ne zamerit, ampak nočem bit črnc v državi tega diktatorja.