[Simonbiz]
> [gsavli]
> > [premza]
> >
> > Analogija Mercatorja bi šla takole...
> > Jaz Mecatorju vsak mesec vnaprej plačam 500 evrov za stvari ki jih porabim vsak mesec (10kg krompirja, 10l mleka, 5kg mesa, 20 jogurtov, 5kg solate...). Potem pa pridem v Mercator robo iskat, pa mi trgovka reče, da robe ni, da je vsega zmanjkalo in da pride šele čez pol leta. Ampak, če jo pa še enkrat plačam, jo pa lahko dobim takoj?!
>
> ja, tako je. a z enim pomembnim popravkom - trgovka ti ne reče, da če jo še enkrat plačaš mercatorju, da jo dobiš takoj, ampak ti robo proda popoldne, izven mercatorja, na črno, za bistveno višji znesek (ker si robo zelo želiš, jo tudi plačaš tržno ustrezno temu).
>
> take sisteme smo že imeli tudi na področju prehrane v pravih socialističnih državah, kar spomnimo se, kaj pravi zgodovina, kako si prišel do hrane ob hudem pomanjkanju v SZ, kjer je bila hrana državno financirana (fuil subvencionirana, kar je analogno našim vplačilom ZZZSju - kruh je bil teoretično za naša današnja dva centa kilo pri naši kupni moči, le dobil ga nisi, ker so raztalali vseh pet štruc že prvim petim od 5000 kupcev).
>
> in blizu temu je naš "idealni" javni zdravstveni sistem.

Problem našega zdravstvenega sistema je, da nihče ne ve, če je zbranega denarja v resnici premalo. Morda pa je ključni problem prav v tem, da ga preveč izgine v zasebne žepe (podkupljivi zdravniki; ljudje na ministrstvu, ki pripravljajo investicije; "sodelovanje" farmacevtov in zdravnikov, ki nam prodajajo zdravila dražje kot v drugih državah ...). Ocene o tem, koliko denarja ponikne, so grozljive. In to celo s strani zdravnikov, ki si upajo o tem javno spregovoriti. Šavli, ozri se k svojim kolegom in (če boš hotel) videl boš marsikaj. Morda tudi kakšnega svojega kolega, ki dopoldne "zabušava", da lahko popoldne (za svoj žep) postori vse tisto, kar v dopoldanski javni službi "ni utegnil". Ne govorim o zasebnem zdravstvu (ki ga je pri nas še vedno zelo malo), pač pa o "dvoživkah", ki popoldne še malo "fušajo".
Daleč od tega, da bi posploševal, toda ključni problem je v zdravniških vrstah - najprej pri tistih, ki so korumpirani, nato pa še pri vseh ostalih, ki raje pogledajo stran, kot da bi na to opozorili. Z redkimi častnimi izjemami (kot je na primer dr. Erik Brecelj).

To bi vse drzalo, ce ne bi slovenija za zdravstvo na prebivalca in BDP porabila tudi sicer manj, kot primerljive drzave (edina izjema, se mi zdi, je finska). Pri cemer se na zalost cene zdravil ne ozirajo na BDP.

Sicer pa gsavli ves cas razlaga, da je problem enostavno resljiv: v zasebnem sektorju je podkupovanje prakticno zanemarljivo, to je izkljucno fenomen javnega sektorja.

Zakaj torej na vse kriplje javno zdravstvo, ko pa je jasno, da se v javnem zdravstvu ravna z denarjem negospodarno (pa ne samo po slovenskih izkusnjah, tudi UK NHS ima podobne probleme)?

[bc123a]
> [Simonbiz]
>
Sicer pa gsavli ves cas razlaga, da je problem enostavno resljiv: v zasebnem sektorju je podkupovanje prakticno zanemarljivo, to je izkljucno fenomen javnega sektorja.

Zato pa ima zasebna samoplačniška medicina&farmacija izdelano celo paleto načinov, kako ti bodo uspešno vlekli denar iz tvojega žepa, ne da bi ti imel kaj od tega in ne da bi to sploh opazil (ali pa zelo pozno).
Čim je zdravje tržno blago, ki se ga prodaja, veljajo isti principi, kot pri vsaki drugi robi, s katero te zasipavajo če jo rabiš ali pa ne.

[bc123a]
To bi vse drzalo, ce ne bi slovenija za zdravstvo na prebivalca in BDP porabila tudi sicer manj, kot primerljive drzave (edina izjema, se mi zdi, je finska). Pri cemer se na zalost cene zdravil ne ozirajo na BDP.

Cene zdravil se sicer ne ozirajo na BDP, vendar v skorumpiranem sistemu, ki ga je v precejšnji meri generirala regulacija javnega naročanja in agencija za zdravila, poletijo v nebo.
Par primerov
shrani.si/f/3l/lZ/4H...-slika.png

Sicer pa gsavli ves cas razlaga, da je problem enostavno resljiv: v zasebnem sektorju je podkupovanje prakticno zanemarljivo, to je izkljucno fenomen javnega sektorja.
Zakaj torej na vse kriplje javno zdravstvo, ko pa je jasno, da se v javnem zdravstvu ravna z denarjem negospodarno (pa ne samo po slovenskih izkusnjah, tudi UK NHS ima podobne probleme)?

Nujna je privatizacija zavarovalnic - zasebna zavarovalnica tudi javni bolnišnici ne bo priznavala petkratnih cen zdravil.