Jaz tudi ne vem kaj je tu tako čudnega. Probanka je po domače povedano držala štango mnogim podjetjem na tem koncu pri lastninjenju. Mogoče ne bi obstajala več, če ne bi bilo teh poslov. Danielca pa je le žrtveno jagnje, ki bo umaknjeno od oči javnosti in primerno njenemu stanu nagrajeno z mezdo. Najslabši scenarij je, ko se na koncu roparji ne morejo dogovoriti okoli razdelitve plena, takrat je vedno krvavo. Zanimivo bi bilo, da še pride h koritu SD dokler je še kaj za prodat pa da še oni pokažejo svoj pravi obraz, LDS ga je že. Tranzicija in zakoni gor ali dol, za mene so to še vedno navadni lopovi, kajti večina njih, da jim država to ni omogočila, ne bi bilo sposobno ne finančno, ne s svojim znanjem, sposobnostmi in ambicijami, ustanoviti takšnega podjetja kot ga imajo sedaj. Voditi že, ko so posli vpeljani,ustvariti od temeljev in iz njega narediti uspešno podjetje konkurenčno na Evropskem trgu pa ne, da se razumemo.

Kdorkoli je razmišljal o nekakšni pravični razdelitvi v tranziciji je vsaj naivnež. V bistvu gre samo za vpliv in moč.

KLjučni problem nefunkcioniranja našega polpreteklega gospodarstva je bila blokada odločanja, ko so se tuji resni poslovni partnerji umaknili, ker enostavno niso imeli kompetentnega sogovornika. Višek tega so bile dvo mestne delegacije, ki so se sestale z kompetentnim predstavnikom nekajkrat večje firme in so nato ugotovili, da ne morejo odločiti, ker morajo na delavski svet pa vse do Beograda. Takih delegacij so se bali že na letalih kjer so po balaknsko kradli. Edino možnost razvoja so imele firme kjer je bil tovariš direktor v prvi vrsti prijatelj vplivnih politikov in je imel še nekaj sposobnosti vodenja podjetja. V tem je bila nujna ločitev gospodarstva od države.

V bistvu je tranzicija upam zadnje dejanje takega načina poslovanja. Dejstvo je, da brez pomembnih prijateljev iz politike nima noben "tajkun" niti najmanjše možnosti privatizirati vsega kar je večje od delavnice v kleti. Modela za tranzicijo v tako zaštrikanem sistemu enostavno ne more biti, ker nikoli ni prišlo do razmontiranja enopartijskega rdeče črnega sistema. Tudi varianta prodaje tujcem ima isto izhodišče, kjer si prijatelji razdelijo plen pod mizo.

Trenutno dogajanje je krvava delitev plena, ko so nekateri tovariši ugotovili, da so jih njihovi tovariši nategnili in pokradli pred njimi ali več od njih. Sedaj bi vzpostavili nazaj red kjer bi tovariš tito ali plave oke vzpostvil ponovno izhodišno stanje. Toda šlo je že predaleč. Klanje bo vse hujše in ni izključena odstranitev posameznega tovariša preko zapora kot tudi ne fizična likvidacija. Upamo lahko, da bo ta mafijski obračun čim prej končan in da bodo zmagaovalci tudi dobri poslovneži in ne samo revolveraši.