V današnjem revidiranem letnem poročilu za 2014 piše: "Uprava predlaga izplačilo dividend v višini slabih 7 milijonov € oziroma 8,57 €/delnico."

To je sicer nižja dividenda od pričakovane (€14), je pa res da bo lahko prišlo še do kakega proti predloga.

Verjetno je v zadnjem trenutku pred privatizacijo skoraj nepomembno, kakšna naj bo dividenda, saj bo novi lastnik stanje na računu tako ali tako vračunali v prevzemno premijo.

Ko gledam trgovanje z delnico me pa vedno preseneča, da je tolk velik ponudbe. Samo zdle je do 195 € na voljo več kot 700 delnic. Zgleda kot da ni prepričanja po neki hudi prevzemni premiji al pa nekdo res na hitro rabi denar.

Cinkarna Celje, proizvajalka titanovega dioksida in drugih surovin, ki je na prodajnem seznamu 15 državnih podjetij, je lani okrepila čisti dobiček za 95 odstotkov na 13,9 milijona evrov, lahko preberemo v danes objavljenem letnem poročilu. Čisti prihodki od prodaje so dosegli dobrih 161 milijonov evrov, to je tri odstotke manj kot leto prej. Za načrtom prodaje so zaostali za devet odstotkov. Večji del proizvodnje so izvozili - kar za 138 milijonov evrov - za tri odstotke manj kot leto prej. Največ izvozijo v Nemčijo, Turčijo, Italijo, Francijo in Alžirijo.

Pritisk na cene

Med razlogi za takšne rezultate v danes objavljenem poslovnem poročilu omenjajo upad prodajnih in tudi nabavnih cen. Cene titanovega dioksida bodo so tudi v letošnjem letu pod pritiskom in v CC predvidevajo, da bodo postopno drsele navzdol zaradi presežnih proizvodnih zmogljivosti in presežnih zalog pigmenta pri proizvajalcih. Hkrati pa pričakujejo, da se bo povpraševanje po svetu postopoma povečalo. Ker je ameriški proizvajalec kemikalij Huntsman napovedal zapiranje dela proizvodnih zmogljivosti, si obetajo rahlo izboljšanje prodaje v drugi polovici leta. Družbo Huntsman je leta 1970 v ZDA ustanovil Jon M. Huntsman, ki je še vedno predsednik upravnega odbora; v letu 2014 so ustvarili 12 milijard evrov prihodkov, po svetu pa zaposlujejo 16 tisoč ljudi. Za primerjavo: Cinkarna Celje je bila ustanovljena pred več kot 140 leti, zaposluje pa približno tisoč ljudi.

Slabitve v Bosni

Cinkarna Celje je imela lani izrazito slabe rezultate v hčerinski družbi Cinkarna Kvarc v Tuzli, predvsem zaradi obsežnih slabitev. Prevrednotili so komercialne terjatve, posledično pa tudi vrednost naložbe v hčerinsko družbo.

Za letos načrtujejo, da bo prodaja zrasla za deset odstotkov na 177 milijonov evrov, čisti dobiček pa bo dosegel 9,9 milijona evrov. Investirali bodo 9,7 milijona evrov v dokončali posodabljanje proizvodnje titanovega dioksida in začeli s sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak.

Skoraj 11 evrov dividende na delnico

V Cinkarni Celje so lani na delnico izplačali 10,97 evra bruto dividend, kar je za 69 odstotkov več kot leto prej, a hkrati precej manj kot leta 2012, ko so bruto dividende znašale 15 evrov na delnico, cena delnice pa je danes 186 evra. Večji lastniki CC so Modra zavarovalnica (20 odstotkov), Zvon Ena Holding v stečaju (14,5 odstotka), sklad Alpen (12 odstotkov), SDH (11,41 odstotka).

Nadzorni svet Cinkarne Celje, ki ga vodi Milan Medved, je februarja letos predsedniku uprave Tomažu Benčini podaljšal mandat za naslednjih pet let, v upravi pa bosta še naprej Nikolaja Podgoršek Selič in finančnih Jurij Vengust.

Interesenti za nakup in paket ekoloških neznank

In kdo vse je interesent za nakup Cinkarne Celje? Dnevnik je februarja omenjal avstrijsko družbo Treibacher Industrie v lasti nemškega milijarderja Augusta von Fincka in poljsko skupino Grupo Azoty. V CC je skoraj tisoč zaposlenih, ki imajo za petino višje plače od slovenskega povprečja. V CC dela še okoli 800 zunanjih izvajalcev. Glavna težava pri prodaji CC so njena stara okoljska bremena. V lanskem okoljskem poročilu, ki ga je sestavila poljska družba Environ, je zapisano, da je tovarna zgrajena na odpadkih preteklih dejavnosti podjetja. CC je okoljskemu ministrstvu že predala okoljsko poročilo z vsemi prilogami.

Za sanacijo starih bremen je CC konec marca prejela štiri ponudbe. Letos avgusta pričakujejo tudi rezultate monitoringa podtalnice in vodotokov Ložnica in Hudinja, ki so jih naročili pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.