V članku omenjajo, da bodo interesenti oddali zavezujoče ponudbe sredi aprila, postopek prodaje pa naj bi se končal v jesenskih mesecih.

Men ni jasno, zakaj naj bi vmes preteklo še pol leta? Ponavadi se te stvari uredijo v parih mesecih, ne pa v pol leta. Če je razlog v tem, kot pišejo v članku, da bo sredi letošnjega leta znano, v kakšni meri se bodo stroški sanacije delili med Cinkarno, občino in državo, potem bi pričakoval, da bodo zavezujoče ponudbe prišle šele po tej informaciji.


Kakor koli, ocenjuje se, da so trije resni interesenti, kar vsekakor pomeni, da zna cena delnice čez pol leta res biti biti precej čez 250€ kot jo marsikdo tukaj pričakuje.

Prodaja bo verjetno še pred skupščino, saj 14 milijonov € dobička pomeni takojšnjo realizacijo vsaj 5% kupnine takoj nazaj. Lep donos ni kaj. Prevzemnik se bo potrudil, da bo prevzem prej. Adijo dividenda.
Glede sanacije bo preteklo še veliko vode preden bo znano koliko sploh jalovina - leš spušča v okolje. Poljaki so samo izmerili koncentracijo v jalovini in ne pa koliko gre ven. Veliko snovi je vezanih v lešu, ki je, kolikor se spomnim, steklast tako, da se snovi ne izlužujejo. Vprašanje je, če bo sploh potrebno kaj sanirati oziroma oziroma urediti zajem izcednih vod in njihovo čiščenje. Sredstva bodo gotovo pridobljena iz eko skladov evropske skupnosti, saj je deponija nastala v času od približno leta 1880 do leta 1968. Samo Cinkarno in s tem novega lastnika bo vse skupaj zelo malo stalo. Predvsem bo predstavljalo bolj motnjo in delo s sodelovanjem z izvajalci. Tudi zakonske podlage za finančno obremenitev Cinkarne verjetno ni. To kaže tudi sklep Ministrstva za okolje glede ekološke škode.