[kugy]
Se bojim, da se motiš. Danes se le malokdo čuti ustrahovanega, pa kljub temu živi v nezavednem strahu, ki so mu ga vcepili v možgane, tako starši kot šolski sistem in mediji ter ostale institucije države. Gre za nezaveden strah, ki se prenaša iz roda v rod. Kot rečeno, vsem je popolnoma jasno, da se ne smejo izpostaviti, ne tako ne drugače, če niso del nomenklature, če niso dediči revolucije. Zato se skrijejo v sivo povprečje in dokaj lagodno živijo, vsaj mislijo tako.

Slovenija je ena najbogatejših držav na svetu. Ti boš verjetno oporekal, vendar je to resnica. Seveda je veliko revežev, lahko in moralo bi biti bolje, vendar resnica je to kar sem zapisal. To, da nekdo misli, da živi lagodno je čisto v redu. Če se nekdo počuti materialno prikrajšanega je največkrat problem percepcije, ne dejanskega stanja. O kakšnem strahu pa danes govorš mi pa ni jasno. Več svobode izražanja svojega prepričanja v tem prostoru resnici na ljubo še ni bilo. Malo več optimizma in manj jamranja potrebujemo. Pa bo vsem bolje.

Kdo govori o bogastvu? Se pa strinjam, da smo bogati. Tako razkošnega javnega šolstva ne boš našel nikjer, nikjer ne študira in to zastonj 80 % generacije, nikjer ni tako razkošnih osnovnih šol. Še bi lahko našteval, mislim, da imamo največ avtomobilov na prebivalca itd. Pa ne gre za to.
Kje vidim strah? Prav v tem malem samozadovoljstvu, zapečkarstvu, skrivaštvu, zaplankanosti, samozadostnosti, glorificiranju povprečnosti, ... Strah se razkriva na vsakem koraku, saj si posameznike ne drzne izstopati, ne upa povedati javno svojega mnenja, saj mu to lahko škodi. Ljudje bentijo le v bifejih in za štirimi stenami doma pri zaprtih oknih.
Sicer pa, kdor je hotel razumeti je razumel, ostali pač tega ne razumejo, prav tako kot ne prepoznajo latentnega strahu v sebi.