[xelle2000]
pa saj nisi špekuliral na škodo drugega. Pač nekdo je želel prodati obveznice in ti si jih kupil po višji ceni kot so jo ponudili drugi. In normalno je, da boš poskusil z vsem, da ti špekulacija ne propade. Sploh, če ti propade zaradi laži in potvarjanja podatkov. Tudi, če ne bi bil špekulant bi bilo zaželjeno, da jih preganjaš. Ironično, če ne bi bil špekulant jih niti ne bi mogel preganjati, ker ne bi mogel izkazati pravnega interesa.

Edino ne vem, kako je z morebitnimi domnevnimi insiderskimi informacijami. Kaj naj bi bilo insiderskega pri tvojem primeru?

To je še najbolj paradoksalen del tega Dnevnikovega članka, saj se bere, kot da namiguje, da sem nakupoval na osnovi pogovorov z insiderji iz BS. Po mojem pa bi, če bi odločitve o nakupih obveznic temeljil na »internih informacijah« o njihovem pripravljajočem se izbrisu, kazal znake hudega pomanjkanja zdrave pameti ali celo resne duševne bolezni. Kvečjemu sem zmotno ocenil, da našim odločevalcem kljub vsej vnemi izbrisa ne bo uspelo stiščati mimo vseh ustavnih, zakonskih in pogodbenih varovalk.

[xelle2000]
Kapo dol. Upam, da se bova enkrat spoznala v živo (in da se ne bo tvoje zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo, ker bo v tem primeru potrebno organizirati vseslovenske proteste).

Z veseljem povabim na pivo.

LP, Tadej

[velikipok]
Ura je 21:34. Nobeden od medijev, vključno z elektronskimi, o tej temi ni niti črhnil.

Zadeva je prevelika, da bi jo mediji zamolčali.

O članku Banka Slovenije, laži in potvarjanja je pisalo Delo ob 17:02 m.delo.si/gospodarst...enije.html

O članku piše rtvslo.si ob 18:15 www.rtvslo.si/gospod...sij/357941

NLB Borza ima tudi link do tega članka www.nlb.si/borza-novice

www.dnevnik.si/posel...anko-celje

[xelle2000]
pa saj nisi špekuliral na škodo drugega. Pač nekdo je želel prodati obveznice in ti si jih kupil po višji ceni kot so jo ponudili drugi. In normalno je, da boš poskusil z vsem, da ti špekulacija ne propade. Sploh, če ti propade zaradi laži in potvarjanja podatkov. Tudi, če ne bi bil špekulant bi bilo zaželjeno, da jih preganjaš.

Temu se rece v malo drugacnih okoliscinah "aktivisticno lastnistvo". Pac nakupis zadevo ki smrdi (recimo delnice podjetja z nesposobnim poslovodstvom in razdrobljenimi delnicarji, ki nimajo moci proti direktorjem), spucas drek, in prodas precej drazje. Nihce po svetu temu ne pripisuje negativne konotacije (no, razen kaksnih skrajnih levicarjev). Ne vem, zakaj bi bilo drugace, ce gre za lumparijo nad obveznicarji.

Navsezadnje bo zadeva morala doziveti sodni epilog in ob vsem smradu, ki se siri, verjetnost da izbrisanci zmagajo, ni tako hudo majhna.

Odlično Tadej! Odlično.

Tako se dela! Ne pa naši vrli politiki in uradniki. Naj Cmerar povabi predstavnika malih delničarjev na pogovor o odkupu NKBM in naj še sam vloži nekaj 10k ojrov! To bi bil ZGLED!

Ne pa, da slepo izvršuje razna priporočila, od EU, do OECD! In ostala banksterska banda!

Če se sami ne bomo cenili, nas ne bo nihče. Tega se zaveda vedno več ljudi. Slovencev.

Le tako naprej!

l.p.

Tale koluna kaže samo na eno, razkrila je do obisti kakšne ovce so naši politiki v parlamentu in ljudje v ministrstvih in BS. Če so videli da so izsiljevani pri sprejemanju bančne zakonodaje, bi enostavno vzeli in prevedli zakon o bančništvu ene od močnejših evrskih držav ( Nemčija, Nizozemska, Belgija) in ga v celoti prevedenega sprejeli v parlamentu in s tem dejstvom onemogočili vsa izsiljevanja. Tako bi naredili politiki, ki so državniški, samo naši to niso. Naši politiki in visoki uradniki, kot je razvidno iz kolumne, so zgolj in samo politikanti najnižje vrste, ki jim je najvažnješi njihov položaj v institucijah kjer so trenutno zaposleni in so za prehod v kako mednarodno institucijo prpravljeni narediti vse in še več samo da bi se dokopali stolčka na mednarodni ravni pa četudi propade zaradi tega pol države.

Še tole!

NE samo ZAKAJ, temveč tudi KAKO zadeve potekajo:

Tole je prispevek iz Mladine:

Salonski bojevniki
Kako je evropska komisija »pritiskala« na Slovenijo. In kako se ji je Slovenija »upirala«.

Slovenska »trojka«, guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, finančni minister Uroš Čufer in premierka Alenka Bratušek, naj bi bila Slovenijo rešila pred pritiski. Kako hudi so bili?

Kaj je to pritisk Evropske unije? Kako se kaže in kako se mu varuhi slovenskega nacionalnega interesa postavijo po robu? Se borijo kot levi? Gredo na nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je nedavno na primeru krpanja bančne luknje in razlaščanja malih lastnikov obveznic NLB razmere dramatično opisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil nazadnje poražen.

Najpomembnejši dosežki vlade Alenke Bratušek so bili seveda sanacija bančnega sistema, izvedba stresnih testov in dokapitalizacija bank, kjer se je t. i. slovenska trojka postavila po robu tujim silam. Boj naj bi bil hud. Še celo v formalni odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katerimi je ta banka nazadnje tri slovenske državne banke dokapitalizirala z več kot tremi milijardami evrov, so razmerja opisana srhljivo odkrito. V dokumentu piše, da je stresne teste, za katere smo plačali 30 milijonov evrov, »zahtevala od Vlade RS Slovenije« evropska komisija. Prav – bilo je napeto. A kako je, čisto konkretno, »Bruselj« vse to zahteval? Stresne teste, dokapitalizacijo bank po svojem modelu in sedaj še privatizacijo? Kako se ti domnevni pritiski kažejo čisto praktično in plastično, iz prve roke?

V uredništvu smo pridobili elektronska sporočila, ki so si jih pošiljali predstavniki finančnega ministrstva in evropske komisije v času krpanja bančne luknje, torej slovenskih priprav na dokapitalizacijo bank leta 2013. Iz tega dopisovanja izhaja, da posebej krvavega boja, vsaj prvoborcev na slovenski strani, ni bilo. Dejansko so slovenski uradniki brez prevelikega upiranja posamezne sporne rešitve bruseljskih uradnikov razmeroma hitro sprejeli in jih prepisali v slovensko zakonodajo. Če je upor, ki ga recimo omenja guverner Jazbec, obstajal, je bil bolj miselni. Evrokrati, nižji uradniki, člani delovne skupine »finančna kriza« iz direktorata evropske komisije za konkurenčnost, so naše uradnike poučevali, zavračali predloge, spreminjali nekatere formulacije in se celo v imenu finančnega ministrstva opredeljevali do zahtev slovenske civilne družbe.

Primer, ki ga opisujemo, se nanaša na noveliranje zakona o bankah. Noveliran je bil septembra lani zaradi priprav države na dokapitalizacijo bank. Evropska komisija je namreč 1. avgusta lani sprejela novo interpretacijo pravil o državnih pomočeh; v EU torej ni bila sprejeta obvezna uredba ali direktiva, temveč so v komisiji sprejeli zgolj drugačno, svojo interpretacijo splošnih določb pogodbe o EU. Natančneje, iz evropske komisije so tedaj sporočili, da morajo še pred državnim posredovanjem pri reševanju bank pomagati tudi t. i. imetniki hibridnih ali podrejenih obveznic, ki so sprejeli višje tveganje od navadnih komitentov in so na svoje vložke (obveznice) lahko dobivali tudi (malce) višje obresti. Po mnenju evropske komisije bi morali biti ti deloma razlaščeni še pred dokapitalizacijo, bodisi s konverzijo v delnice bodisi z delnim odpisom vrednosti. Čeprav je šlo le za drugačno interpretacijo, je Slovenija »upoštevala predlog bodočih predpisov«, kot zadevo upravičujejo v Banki Slovenije.

Zamisel je sicer logična in vredna upoštevanja. A konkretno sta pri NLB obstajala dva tipa takšnih papirjev. Enega so večinoma kupovali t. i. dobro poučeni vlagatelji, drugega pa navadni državljani. Toda razlika med tema dvema skupinama ni bila zgolj v poučenosti. NLB je še pred začetkom spreminjanja zakonodaje zaprosila za dve analizi, eno pri domačem Inštitutu za primerjalno pravo, drugo pri frankfurtski odvetniški pisarni Clifford Chance. Obe ustanovi sta poudarili, da glede razlastitve t. i. dobro poučenih imetnikov obveznic t. i. tipa UT2 ni nejasnosti, saj so kupci tveganje prevzeli nase. Drugače pa je pri skupini imetnikov podrejenih obveznic tipa LT2, saj so te kupovali navadni državljani, takšno prakso pa je dovolila tudi Banka Slovenije. V tem primeru, so poudarili Clifford Chance ter dr. Lojze Ude in dr. Matija Damjan v imenu Inštituta za primerjalno pravo, razlastitev ni skladna niti s pravili EU niti s slovensko ustavo. Kvečjemu bi lahko tem papirjem sporazumno znižali vrednost, so menili, kot recimo v Španiji.

In tukaj se sedaj kaže, koga so na finančnem ministrstvu upoštevali: čeprav so bili do zahtev evropske komisije kritični tudi v domači agenciji za zavarovalni nadzor, v združenju bank in kasneje v zakonodajno-pravni službi državnega zbora, kjer so ukrepe označili za »nesorazmerne«, je finančno ministrstvo upoštevalo zgolj mnenja treh ali štirih nižjih uradnikov evropske komisije. Dopisovanje med ministrstvom in komisijo kaže, da je Slovenija popustila razmeroma hitro. Recimo: tedanji državni sekretar na ministrstvu Mitja Mavko je sicer pravni mnenji Inštituta za primerjalno pravo in pisarne Clifford Chance poslal evropski komisiji, a mu je nato čez nekaj dni, 9. septembra 2013, uradnik Franck Dupont, ki niti pravnik ni, preprosto sporočil, da po njihovem »pravni argumenti Slovenije, zakaj to ni mogoče, ne vzdržijo presoje«. Nato pa je v nadaljevanju še dopisal prikrito grožnjo, da bo komisija Sloveniji prižgala zeleno luč za dokapitalizacijo konec oktobra ali v začetku novembra, a le »če se strinjamo o vseh odprtih vprašanjih ...«.

Mavko, ki mu je ministrstvo za finance z letošnjim 1. avgustom ustvarilo dobro plačano delovno mesto svetovalca direktorja v pisarni Evropske banke za obnovo in razvoj, sploh ni zahteval pojasnil in je želje komisije takoj sprejel, slovenski uradniki, poleg Mavka še vodja sektorja za finančni sistem Urška Cvelbar in vodja oddelka za bančništvo Andrej Žagar, pa so potem komisiji pošiljali različne verzije sprememb zakona, do katerih so se uradniki evropske komisije opredeljevali in med drugim tudi zahtevali, kaj naj bo dodano ali zbrisano. Šlo je za pripombe nižjih uradnikov komisije, članov oddelka »D5 državna pomoč III« znotraj delovne skupine »finančna kriza«, ki je del pododdelka D, podrejenega namestnikom generalnega direktorja, ti so podrejeni generalnemu direktorju za konkurenčnost, ta pa je podrejen komisarjem, ki so odgovorni predsedniku komisije. Slovenija se ni podredila komisarju, ne generalnemu direktorju direktorata, ne enemu od njegovih treh namestnikov, ne vodji podrejenega oddelka, ne vodji dela podrejenega oddelka, niti ne šefu posebne skupine dela pododdelka v oddelku 5, ampak njegovim podrejenim.

Vodja evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, idejni vodja razlastitve imetnikov obveznic, je bil oktobra 2013 na obisku pri Jazbecu. Tedaj je dejal, da Slovenija »ni poskusni zajček«.

S finančnega ministrstva odgovarjajo, da naj bi pri pisanju zakona upoštevali zgolj »minimalne zahteve Evropske komisije«, glede dopisovanja pa, da so zakon morali spremeniti zaradi napovedi evropske komisije, da bo od 1. avgusta 2013 upoštevala drugačna pravila pri presoji o državni pomoči bankam. Pri pisanju zakonodaje naj bi finančno ministrstvo resda sodelovalo z evropsko komisijo, ji pošiljalo osnutke zakona, a na njen predlog, »zato so bili s Komisijo tudi izmenjani osnutki novele, kar je ustaljena praksa. Komisija je namreč želela, da kasneje ne bi prišlo do odprtih vprašanj pri izdaji odločbe o dovoljeni državni pomoči. Glede na to, da smo pri pripravi novele prejeli tudi mnenja (tudi civilne družbe), ki so izražala nestrinjanje z uporabo pravil o delitvi bremen, se nam je zdelo primerno in potrebno, da tudi ta mnenja predstavimo Evropski komisiji. Pred pripravo novele smo namreč želeli razjasniti vsa odprta vprašanja …« so nam odgovorili.

Od finančnega ministrstva je seveda treba pričakovati, da sodeluje tudi z evropsko komisijo. Toda v konkretnem primeru je ta šele kasneje, maja 2014, sprejela obvezno direktivo, ki pa od drugih držav zahteva veliko manj – ne zahteva razlastitve lastnikov obveznic, ampak zgolj zmanjšanje vrednosti glavnice v določenem razmerju. Z drugimi besedami, Slovenija se je pustila diskriminirati. In to še ni vse. Kaže, da je nazadnje zahtevam EU prilagajala celo rezultate stresnih testov. Banka Slovenije in ministrstvo za finance sicer vztrajata, da so bančno luknjo v državi izračunali tuji, neodvisni finančni izvedenci, a prodekan Fakultete za elektrotehniko dr. Tadej Kotnik, sicer tudi eden izmed razlaščenih obvezničarjev, je prišel do zanimive ugotovitve. Izračunal je, da so bili rezultati stresnih testov »za las« dovolj katastrofalni, da je bila razlastitev izpeljana. Vse to poraja sume, da je bil domnevno neodvisni in izredno drag pregled slovenskih bank nazadnje prikrojen v skladu z zahtevami komisije. Konec koncev to potrjuje tudi elektronsko dopisovanje, v katerem se je Slovenija s komisijo septembra pogajala o posledicah stresnih testov, še preden so bili ti 12. decembra dejansko opravljeni.

Danes tako rekoč vsi najpomembnejši slovenski ekonomisti, od dr. Ivana Ribnikarja, dr. Dušana Mramorja, dr. Mitje Gasparija, dr. Jožeta Mencingerja do dr. Franceta Arharja, ki je o tem spregovoril v eni od zadnjih številk Mladine, dvomijo o verodostojnosti uradnega izračuna velikosti bančne luknje. Četudi se je s sanacijo bančnega sistema zadolžitev Slovenije povečala za okrog 10 odstotnih točk in čeprav bo to postal glavni argument za bodoče varčevalne ukrepe, Banka Slovenije, presenetljivo, še vedno ne želi pokazati, kako je bila luknja izračunana. Le zakaj ne? Junija letos je celo sprožila tožbo pred upravnim sodiščem proti informacijski pooblaščenki, saj ne želi razkriti načina izračunov, torej metodologije, pri čemer se sklicuje prav na novelo zakona o bančništvu, ki jo je Sloveniji napisala komisija.

Zakaj si je evropska komisija Slovenijo izbrala za »poskusnega zajčka«? Da lahko sedaj od nje zaradi velike bančne luknje zahteva pospešeno privatizacijo, kot menijo nekateri? Sabina Lange, ki je zaposlena na maastrichtskem Evropskem inštitutu (EIPA), ki usposablja javne uslužbence po vsej Evropi za delo v EU, pravi, da opisani primer ni osamljen. Opaža, da evropska komisija tudi tako ob pomoči zainteresiranih ali dovzetnejših članic EU uveljavi svoje zamisli, za katere (še) ni podpore v Svetu EU in zlasti ne med ključnimi državami članicami. Dejstvo je, pravi Langejeva, da je evropska komisija v procesu širitve EU imela v novih članicah precej bolj proste roke kot v starih. Komisija jih je tudi podrobno spoznala in zato so novejše članice, predvsem ker gre za manjše in večinoma mlade države z omejenimi viri in izkušnjami, dovzetnejše.

Se je morala Bratuškova ukloniti tedanjemu predsedniku evropske komisije Joséju Manuelu Barrosu? Dovolj so bile že pripombe nižjih uradnikov.

»Številne novejše članice, ne samo Slovenija, danes opažajo, da so morale v nekaterih primerih postati bolj papeške od papeža, saj je komisija izkoristila svojo vlogo v pridružitvenem procesu za oblikovanje agende ’vedno tesnejšega povezovanja’ in s tem za pritisk na stare članice,« pravi Langejeva. »Ena izmed posledic tega institucionalnega boja znotraj EU, ki se je v času krize zgolj še stopnjeval, je denimo ustanavljanje novih agencij, s katerimi države članice ohranijo večji nadzor nad ekspertizo in politiko, kot če bi komisija imela v rokah vse vajeti,« dodaja.

Pri krpanju bančne luknje je bila Slovenija nedvomno pod pritiskom evropske komisije, a pod enakim pritiskom se je znašla tudi Avstrija pri odpravljanju skoraj šestmilijardne luknje, ki jo je naredila njena banka Hypo. Slovenija je evropsko komisijo za dokapitalizacijo zaprosila januarja 2013, vmes je privolila v stresne teste in še v spremembo zakonodaje, evropska komisija pa ji je nato dokapitalizacijo dovolila šele 18. decembra 2013. Avstrija je za dokapitalizacijo Hypa zaprosila veliko kasneje, 30. junija 2013, evropska komisija pa ji jo je brez spremembe zakonodaje dovolila že 3. septembra. Avstriji tudi ni bilo treba najeti dragih tujih svetovalnih hiš, ampak je velikost luknje ugotovila v delovni skupini, kot so nam pojasnili na njenem finančnem ministrstvu, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstva in centralne banke.

Ko je nato Avstrija šele na podlagi direktive iz maja 2014 novelirala zakon o bančništvu, je avstrijski predsednik Heinz Fischer ob podpisu zakona letos poleti sporočil, da sam dvomi o ustavnosti rešitve. V Sloveniji pa je finančni minister Uroš Čufer na kritike, da Slovenija pri odpravljanju bančne luknje neustavno prikrajšuje celo navadne državljane, male obvezničarje, večkrat ponovil: »Vse poteka tako, kot mora. Gre za standard v Evropi in tukaj problema ne bi smelo biti.« Pa čeprav je, kot razkriva interna komunikacija, tudi njegovo ministrstvo dvomilo o ustavnosti rešitve, ki jo je nato zaradi t. i. pritiska evropske komisije vpisalo v slovenski zakon.

[1357]
Tale koluna kaže samo na eno, razkrila je do obisti kakšne ovce so naši politiki v parlamentu in ljudje v ministrstvih in BS. Če so videli da so izsiljevani pri sprejemanju bančne zakonodaje, bi enostavno vzeli in prevedli zakon o bančništvu ene od močnejših evrskih držav ( Nemčija, Nizozemska, Belgija) in ga v celoti prevedenega sprejeli v parlamentu in s tem dejstvom onemogočili vsa izsiljevanja.

A mislis, ona izsiljevanja, ki so prihajala iz Bruslja?

Imeli smo bančni rop tisočletja, čez 100.000 ljudem se je pobralo prihranke v obliki delnic in obveznic, davkoplačevalci bomo morali plačati precej milijard, dokumenti so se enostavno delali in prirejali kar za nazaj....

Odgovarjal za tako stanje ni pa nihče, nobenega od odgovornih ni niti na sodišču kaj šele za rešetkami.

Res mi ni jasno zakaj še nismo šli z vilami in krampi na ulice?????

Zdi se mi, da bi odgovorni radi, da zadeva počasi potihne, ustavno sodišče bo še ene pet let obravnavalo raje janšo.

Tadeja bo pa najbrž po nesreči zbil kak pijan voznik ali pa ga ustrelil kak pijan lovec, da bo res že enkrat dal mir-ampak osli ne gredo/mo dvakrat na led, tako, da se bodo tokrat morali domisliti kaj novega-recimo utonil v kakšni kadi zraven bo pa natresenih cel kup nedovoljenih drog....

Da se ne bo kdo na podlagi tega branja znerviral do te mere in vrgel v domačo školjko pasjo bombico,hehe.

davčne blagajne press

[denac]
Al pa, če odleti v Magadan.

Brez veze, tam mu bo prelepo. Luksuz. Res, da so v bližini ostanki par gulagov. Poslati ga je treba v Uelen ali Anadyr.

[tagalog]
Seveda jo je pojasnil, ampak tu je korist že tako velika, da bi se moralo tudi uredništvo Financ malo zamisliti...

Že da je, a kot piše v članku , kolikor sploh razumem te zajebancije, Banka Celje ne bi rabila izbrisa.
Očitno je Tadej dobro naredil domačo nalogo, žal je ravnatelj čez noć zamenjal učitelja in novi mu je dal nezadostno.


PO moji kmečki logiki ima čisto prav, da se sedaj pritožuje.

Seveda je res, da večje ribe žro manjše in da je vlaganje tvegano. V razvitih ekonomijah se kaj takega najbž ne bi moglo naredit- čeprav kolikor berem tle, so tudi Lehmana pustili propast, ker jim ni bil OK, ostale so pa reševali.

Tako da težko bit pameten. Upam da TAdej zmaga in da imajo dobrodelne ustanove kaj od tega.
Nenapisano pravilo špekulantov je, da se vsaj 10 % dobička podari.
V primeru banke celje bi podkrepil svojo moralno držo, če bi podaril večino.

[hostamox]
Seveda je res, da večje ribe žro manjše in da je vlaganje tvegano. V razvitih ekonomijah se kaj takega najbž ne bi moglo naredit- čeprav kolikor berem tle, so tudi Lehmana pustili propast, ker jim ni bil OK, ostale so pa reševali.

Lehmana so pustili propasti, ker a) je lehman bil res najbolj skrajni primer norega bancnega spekulantstva in so hoteli dati lekcijo s sporocilno vrednostjo in b) ker so bili prepricani, da bo (po testnem primeru na Bear Stearnsu) financni sistem prezivel kolaps lehmana.

Ideja je bila, da se potem za Lehmanom pusti propasti se vse druge, ki so prevec hazardirali.

Problem je bil, da je propad Lehmana skoraj prekucnil ameriski in svetovni financni sistem, poleg tega pa je (vzporedno s tem) zasmrdelo se v zavarovalnici AIG, ki je bila pa se zver bistveno vecje financne teze kot Lehman.

Zato je po kolapsu lehmana prislo do spremembe plana za 180 stopinj, in americani so naredili "whatever it takes", da se ne bi prekucnila se katera od financnih institucij.

[denac]
> [NavadniNimda]
> Lep insight smo dobili v delovanje te "nacionalne" institucije. Očitno postaja popolnoma jasno, da imamo izjemno srečo, da smo vsaj delno pod drobnogledom ECB in pravil EU. Kaj bi "naši" počeli, če bi bili "samostojni", je verjetno beyond anyone's wildest nightmares!
>
> Rešitev: razpustitev BS, ter prepustitev monetarnega področja gospodu Nowotnyu z Dunaja.

Sam pri sebi sem od vsega začetka nadvse ponosen, da smo v EU in v evro območju. Če tega ne bi bilo, bi pol proračunov porabili za nakupe tiskarskih linij za tiskanje tolarjev, tovariši bi imeli milijarde in milijarde v evrih, mi bi pa bili mnogo, mnogo bolj revni.najmanj za 30%. Toliko manj BDP-ja stvarimo kot bi g lahko, če bi bilo monetano ukrepnje bolj

Po eni strani imaš seveda prav, čeprav v neko veliko inflacijo, ki bi jo imeli v Slovenij, če ne bi bili v območju EUR-a, ne verjamem. Sicer je pa druga plat medalje. ECB nam je s svojo noro deflacijsko politiko v teh letih povzročila proizvodno verzel najmanj v višini 30%. Vsaj za toliko manj proizvedemo kot bi v primeru bolj ohlapnega delovanja, ki seveda favorizira špekulante in seveda Nemčijo kot najmočnejšo državo EURO območja.

Neki @mat pa sanjari in sanjari, ker ima spomin zlate ribice in si ne more predstavljati, da bi Slovenija nadaljevala z jugoslovansko monetarno politiko, saj o drugem pojma nismo imeli, jugo načina pa smo bili najbolj vajeni.

[vrac]
Po eni strani imaš seveda prav, čeprav v neko veliko inflacijo, ki bi jo imeli v Slovenij, če ne bi bili v območju EUR-a, ne verjamem.

Slovenija je po osamosvojitvi hiper inflacijo ukrotila brez EU in jo drzala tam nekje na 10%, kar je ocitno primerna ciljna stopnja za slovensko rdeco (sindikalisticno) populacijo, saj na ta nacin rast plac ni prehitevala konkurencnosti.

Tako da pravljice o tem da bi imeli hiperinflacijo, so samo pravljice.

Po drugi strani je recimo poljski zlot takoj na zaceku krize padel za 30%, in s tem dosegel tisto, o cemer se v sloveniji ze pet let pogajamo: takojsnje efektivno znizanje plac, transferjev in penzij in s tem ohranitev konkurencnosti. Zato je poljska uspesna, ne zaradi neke katoliske etike...

Torej, če se moram odločiti kdo je verodostojnejši; 1. Špekulant, ki je popušil kot je dolg in širok nekaj 100 K Evrov, ki si jih je odtrgal od pisunske mezde in ki trdi, da so v BS bančno luknjo sproducirali z namenom, da zaplenijo premoženje obvezničarjev in delničarjev bank ter lastnikov podjetij in vse skupaj dogovorno prodajo (podarijo) tujcem za peanuts, ali 2. Instituciji, ki je neodvisna od politike in nima prav nobenega motiva za takšno početje, potem je odgovor jasen. Le zakaj tudi ST ni ?

[primafacie]
Torej, če se moram odločiti kdo je verodostojnejši; 1. Špekulant, ki je popušil kot je dolg in širok nekaj 100 K Evrov, ki si jih je odtrgal od pisunske mezde in ki trdi, da so v BS bančno luknjo sproducirali z namenom, da zaplenijo premoženje obvezničarjev in delničarjev bank ter lastnikov podjetij in vse skupaj dogovorno prodajo (podarijo) tujcem za peanuts, ali 2. Instituciji, ki je neodvisna od politike in nima prav nobenega motiva za takšno početje, potem je odgovor jasen. Le zakaj tudi ST ni ?

Na "prvi pogled" je "primafacie" zaposlen v BS ali povezan z BS. Kdo drug bi zagovarjal BS brez argumentov in uporabil "ad hominem" napad na pisca clanka?

Pa dajte no nehajte nabijat s to verodostojnostjo Tadeja. Pisanje Tadeja spremljam že več let in njegova verodostojnost je svetlobna leta pred verodostojnostjo tretjerazrednih birokratov.
Po drugi strani pa državni birokrati že 20 let dokazujejo, da niso primerni niti za ovčjega pastirja. Večina bi brez vez in poznanstev lahko samo pobirala odpadke iz smetnjakov.
Tadej je ena redkih svetlih zvezd na nebu, ki nam s svojim znanjem in pogumom nudi vpogled v vso bedo te države. To da ima papirje teh bank je v tem primeru POPOLNOM nepomembno.
Boljšega dokaza, da smo mafijska država si enostavno ne predstavljam. Namesto, da bi policija že od tretje ure zjutraj preiskovala BS; bomo priča medijskemu utišanju tega dogodka in zlivanje gnojnice po Tadeju.

[bc123a]
> [vrac]
> Po eni strani imaš seveda prav, čeprav v neko veliko inflacijo, ki bi jo imeli v Slovenij, če ne bi bili v območju EUR-a, ne verjamem.

Slovenija je po osamosvojitvi hiper inflacijo ukrotila brez EU in jo drzala tam nekje na 10%, kar je ocitno primerna ciljna stopnja za slovensko rdeco (sindikalisticno) populacijo, saj na ta nacin rast plac ni prehitevala konkurencnosti.

Hiperinflacijo je v izdihljajih bivše Jugovine ukrotil že Ante Markovič s fiksacijo deviznega tečaja, vendar ta kurs ni mogel zdržati, ker socializem brez tiskanja denarja žal ne deluje. Drugi val hiperinflacije je pa nastal po uvedbi tolarja bolj na račun primarne akomulacije kapitala, ki jo je država ustvarila z umetno ustvarjenim inflacijskim pričakovanjem, ker je namerno potvorila dejansko doseženo stopnje inflacije in s čaranjem s previsoko TOM nategnila večino državljanov, da so imeli leta in leta znižan standard na račun preplačanih obresti. In zanimivo, človek,ki je to storil, dr Arhar je še danes v očeh folka heroj, namesto, da bi ga prekleli.

Tako da pravljice o tem da bi imeli hiperinflacijo, so samo pravljice.

Po drugi strani je recimo poljski zlot takoj na zaceku krize padel za 30%, in s tem dosegel tisto, o cemer se v sloveniji ze pet let pogajamo: takojsnje efektivno znizanje plac, transferjev in penzij in s tem ohranitev konkurencnosti. Zato je poljska uspesna, ne zaradi neke katoliske etike...

Seveda, če takrat zlot ne bi padel za 30%, bi pa za vsaj 20% padla njihova proizvodnja, ker ne bi bili več konkurenčni. Tako so pa ravno v času našega padanja v še večjo krizo oni rasli.

[primafacie]
Torej, če se moram odločiti kdo je verodostojnejši; 1. Špekulant, ki je popušil kot je dolg in širok nekaj 100 K Evrov, ki si jih je odtrgal od pisunske mezde in ki trdi, da so v BS bančno luknjo sproducirali z namenom, da zaplenijo premoženje obvezničarjev in delničarjev bank ter lastnikov podjetij in vse skupaj dogovorno prodajo (podarijo) tujcem za peanuts, ali 2. Instituciji, ki je neodvisna od politike in nima prav nobenega motiva za takšno početje, potem je odgovor jasen. Le zakaj tudi ST ni ?

Hmmm ... Jasna, a si to ti? :)

PS: Mogoče samo še to v razmislek, vsem na to témo. Sem solastnik firme v Delawaru, ker je za poslovanje v ZDA to pač najbolj ugodno; vsakemu forumašu pokažem dokumentacijo (RSPA), če se najavite in oglasite pri meni. Lastništvo sem deklariral povsod tam kjer je treba, ni pa javno dostopno, tako da bi me novinarji težko "izkopali". Ergo, če bi želel skrivati svoje imetništvo podrejenih obveznic, bi to lahko naredil z dvema klikoma, ampak imam vse vrednostne papirje pisane osebno nase, nikoli se nisem skrival za nobenim nabiralnikom. A ni malo butasto, če se mi to transparentnost očita kot greh?

[Maj]
Res mi ni jasno zakaj še nismo šli z vilami in krampi na ulice?????

Vil in krampov pred dvema letoma res niso imeli, so pa znali plezati in potem tudi malo zakuriti, ampak slike tiste faze ne najdem:

files.dnevnik.si/2013/bv6.jpg

Včeraj sem ti pisal lepo razčlenjen odgovor in moje utemeljitve na tvoj še bolj zabeljen komentar. Ko sem končal, je šlo ob kliku na Objava vse moje argumentiranje v maloro, ker si medtem zbrisal lastno pisanje. Zdaj ti pravim samo: pojdi za tistim svojim komentarjem.

vsakdo, ki ne trpi, da mu prodajajo lastni interes kot nacionalni

[abohte]
Problem so motivi ljudi v BS, ne BS kot takšne. Če ima management BS tako plemenite motive (in je obenem nljihova kredibilnost nedotaknjena), zakaj se upira sklepom organom te države (javnost metodologije), v korist katere naj bi delovala?

thinkprogress.org/yg...ing-class/

It’s interesting to try to think about the incentives facing Greek Prime Minister George Papandreou. Normally you would think that a national prime minister’s best option is to try to do the stuff that’s likely to get him re-elected. No matter how bleak the outlook, this is your dominant strategy. But in the era of globalization and EU-ification, I think the leaders of small countries are actually in a somewhat different situation. If you leave office held in high esteem by the Davos set, there are any number of European Commission or IMF or whatnot gigs that you might be eligible for even if you’re absolutely despised by your fellow countrymen. Indeed, in some ways being absolutely despised would be a plus. The ultimate demonstration of solidarity to the "international community" would be to do what the international community wants even in the face of massive resistance from your domestic political constituency.

@abohte: pojme mešaš ti, jaz sem govoril o odsotnosti motivov za neko očitano početje, (ker ljudje načeloma ne počnemo reči brez določenega namena), ti pa si od nekod privlekel "plemenite motive". Sicer pa se tukajšnji folk, ki naj bi se malo spoznal na finance, obnaša kot zadnji kekec, ki v prodajalcu, ki ima direkten motiv, da mu nekaj proda, vidi svetovalca, ki mu bo dal zanj najboljši nasvet. To je tipično za ovce in drugo drobnico.

pisanja nisem izbrisal sam, temveč veliki Pink Cenzor, ki pazi na smučarijo svoje odg. urednice. Me pa zanima tvoj odgovor, daj objavi ga.

To, da (po svoji izjavi) ne kršiš zakonodaje, je, naj te spomnim, normalno stanje zadeve in ne nekaj s čemer bi se človek posebej hvalil. In drugo, to kar opisuješ v ničemer ne spreminja moje poante, da si kot direktno materialno zainteresiran za odpravo izbrisa obvezničarjev& Co. popolnoma neverodostojen za komentiranje tega dogodka. To bi moral vedeti sam, predvsem pa tvoja urednica.

[primafacie]
To, da (po svoji izjavi) ne kršiš zakonodaje, je, naj te spomnim, normalno stanje zadeve in ne nekaj s čemer bi se človek posebej hvalil.

Po mojem se ne razumeva. Tudi z obveznicami pisanimi na firmo v Delawaru ne bi ničesar kršil.

[primafacie]
In drugo, to kar opisuješ v ničemer ne spreminja moje poante, da si kot direktno materialno zainteresiran za odpravo izbrisa obvezničarjev& Co. popolnoma neverodostojen za komentiranje tega dogodka.

Torej če brezposelni komentira znižanje nadomestila brezposelnim, je popolnoma neverodostojen? Ja ali ne?

Tudi če predoči uradni dokument, ki dokazuje, da so mu nadomestilo znižali nepravilno? Je kljub temu še popolnoma neverodostojen?

[primafacie]
To bi moral vedeti sam, predvsem pa tvoja urednica.

Čisto nič ni moja. Ti pa zagotavljam, da imam kar nekaj pisnih dokazov za v članku zapisane navedbe.

[primafacie]
pisanja nisem izbrisal sam, temveč veliki Pink Cenzor, ki pazi na smučarijo svoje odg. urednice. Me pa zanima tvoj odgovor, daj objavi ga.

Ne bom ga pisal še enkrat, če niti nimam več na kaj replicirati. Sem pa svoje stališče v veliki meri pojasnil v ostalih komentarjih.

Čudna so dejanja Cenzorja, če ti je izbrisal komentar, ni te pa dal v čakalnico. Najbrž si naročnik in ne zastonjkar.

P.S.: Če je za izginotje tvojega komentarja in posledično še moje replike res kriva Cenzorjeva kruta roka, naj gre on v maloro. :-)