[bc123a]
Lepo, da se je avtor vsaj malo posvetil psihologiji dogajanja v sloveniji. Glede medijev - to je catch 22. Mediji bodo pac pisali tako, da jih bo slovenski bralec zelel brati, ker od tega zivijo.

Če pogledaš naklade "vodilnih" časopisov, živijo vedno slabše. Tako slabo jim gre, da so (šele) zdaj lotili celo javnega boja s kliping firmami. Dve največji sta v globoki senci spin doktorjev Zavrla in Novaka, zato se je s klipingom prej delalo v rokavičkah. Naklade so bile večje, javna birokracija in firme niso še toliko šparali pri naročninah, prijazen klic ali namig je zrihtal plačane oglase, itn. Zdaj je ta bonanca minila in očitno poteka boj za vsak izvod, vsakega naročnika.
www.dnevnik.si/slove...-prispevek

Pred časom sem pogledal deklarirano naklado nekega v lajfstajl magazin skritega reklamnega pofla, ki je na infuziji občasne priloge Dnevnika. Dvajset tisoč, nič več! Ne vem, ali to pomeni, da ima sobotna izdaja z opinien-mejkersko prilogo Objektiv drugega "vodilnega časopisa" v Deželi naklado samo 20000 ali pa so dekadentnega kapitalističnega glossy lajfstajla deležni samo izbrani kupci tega tranzicijskega časopisa. Da ne govorim o bizarnem kontrastu med prevladujoče levičarskimi vsebinami v Objektivu in prišlepano glossy prilogo. Picketty + Dior za ceno enega?

Zakaj pa potem nihce ne ustanovi desno orientiranega dnevnika, ce je tak primanjkljaj? A zato, ker desno orientirana publika noce placati narocnine?

Mogoče zato, ker je večina desne publike zadovoljna s pozareportom, politikisom in casnikom (tam so imeli lepo ideološko-cenzorsko epizodo z enim od avtorjev, ki ni bil dovolj na liniji). Bolj zmerni poiščejo sebi primerne vsebine na siolu, za močnejše odmerke blata, žolča in žvepla pa imajo solidno ponudbo tednikov. Ker večina najboljši javni zavod plačuje po direktivi, varčni desničarji gledajo in poslušajo tudi to, saj so vendar plačali, zadovoljstvo pa imajo v številnih priložnostih za izražanje nezadovoljstva.

Prostora za nov dnevnik že več kot 20 let evidentno ni, kar so dokazali propadli slabi projekti slabih časopisov, ki so kronološko in po vedno krajši življenjski dobi: Slovenec, Republika, Jutranjik in nikdar zaplojeni otrok para Crnkovič & Styria. Pritlehna tabloida Direkt in kratkotrajni Svet 24, brezplačni Žurnal24 in žogobrcarska Ekipa seveda ne uvrščam med normalne dnevnike.

Bojim se, da ima Gustl v svojih ocenah medijske scene doma in po svetu v veliki meri prav. Sicer se ne strinjam z njegovim (oz. prevladujočim) fatalizmom, ampak dokler svojega denarja ne pošljem v isto smer kot svoje besede, je bolje, da sem tiho. :-)