[TadejK]
Pa ravno zato, da bi bil čim bolj objektiven, citiram še dve študiji, nobena ni od abervezne inštitucije, in tudi tam so tipični presežki okoli 10-30%.

Ah, dobri stari časi v prejšnjem desetletju. "Naše banke in naši kreditni mački v žaklju imajo ratinge double-to-triple A s strani inštitucij, ki niso abervezne." Pa glej, kam nas je to pripeljalo. :-)

[BlueOcean]
Pravzaprav se čudim, da so tak članek sploh objavili v Financah.

(na to še odgovorim, potem se pa vnaprej opravičujem, da se bom moral za danes dokončno osredotočiti na ostalo delo, ga imam še vsaj do polnoči in od jutra spet naprej):

Ja, to je razlog, da kot "gostujoči" kolumnist objavljam ravno v Financah. Moja stališča so pogosto zelo neskladna s tistimi nekaterih novinarjev, včasih se zelo ne strinjava tudi z urednico ... ampak mi kolumno vseeno objavijo, nikoli mi tudi še niso diktirali, kaj naj spremenim ali vržem ven.

Večina drugih časnikov, tudi Dnevnik, katerega Poslovni Dnevnik sem včasih zelo cenil, na žalost ni takšnih, tam obstaja uredniško stališče in članki so bodisi skladni s tem stališčem, bodisi v košu za smeti. Na žalost, ker tudi pluralizem naj bi bil nekaj, k čemur bojda stremijo vse sodobne, proevropske, liberalne, libertarne, demokratične ipd družbe.

[republican]
> [FIN-311684]
> Večji ko je Cerarjev ego, večja je senca

Cerarjev ego je še najmanjši problem. Če mene vprašaš Cerarjev ego sploh ni velik. Nasprotno... Cerar je še en v vrsti šibkih in neodločnih politikov, ki so očitno najbolj všeč slovenskim volilcem... sploh če so levičarji.

Volilk! Obče znano je, da imajo slovenke najraje slabiče, šibkost jim sproža nekakšen materinski čut za ne najbolj bistrega otroka. (Prosto po Ruglju). Levičarke pa so tudi znane po svojih frustriranih dejanjih, v postelji in izven.

Še ena očitna značilnost levičarskih volilk je njihova neustavljiva sla po denarju, položaju v družbi in načinih kako to doseči. Ne obstaja primer ene, ki bi rekla možu: ne tako ne gre več naprej, vse bogastvo, ki ga imamo si pokradel, vse sodelavce si prinesel okoli, družiš se s samimi lopovi in lažnivci, varaš, lažeš in kradeš, s takim nočem več živeti. Seveda se kaj takega ne zgodi, ker so taiste frustrirane levičarke tiste, ki primorajo moža v vse nečedne posle, da si nagrabijo dovolj denarja in dosežejo status v družbi.

V medijih in javnosti je o težavah Slovenije veliko prepričanj in malo poznavanja številk.

To bi moralo biti: V javnosti je zaradi medijev o težavah Slovenije veliko prepričanj in malo poznavanja številk.
kot je kasneje: >Nekaj od naštetega domala vsak dan trdi kak slovenski medij, posledično pa to verjame in tudi sama trdi večina slovenskega prebivalstva.

Kolega, sem prebral, drugače razumem. Zagotovo ni kriv za stanje v Sloveniji Janša in njegovo vladanje ni bili katastrofalno, to potrjujejo vsi ekonomski podatki. To lahko praviš ti in lahko pravijo Cvikl, Bratuškova, Križanič, Rop, Pahor ali Cerar. Za zdajšnji ekonomski (socialni, finančni pa tudi moralni) položaj Slovenije smo si krivi sami, slovenski volivci. Kaj porečeš na to, da je Dravska banovina (Slovenija) leta 1938 dosegala 98% DP Avstrije, Slovenija ga pa danes izpod 60%. Pravkar sem prebral, da Cerar namerava uvesti garancijske sheme za podjetja, kar pomeni, da bo vzel denar davkoplačevalcem in ga dal tistim, ki glede na poslovne rezultate ne bi dobili bančnega kredita. In še berem v današnjih FINANCAH, da je EK odobrila državno pomoč ABANKI. To je državna pomoč davkoplačevalcev banki, ki je odobrila katastrofalne kredite, ki jih niso vračali slovenski tajkuni (ki se jim še vedno dobro godi!). To, kar ti zagovarjaš, ni socialna država temveč lumpenproletariat na oblasti. Na oblasti toliko časa, dokler bo dobil še kakšen kredit. Sanjati o temu, da nam bodo kredite odpisali je nemoralno in nepošteno do tistih, ki so kredite dajali. To niso bile mednarodne bančne zarotniške skupine temveč davkoplačevalci držav posojilodajalk.

Spoštovani,
Menim, da so stvari o katerih piše TK nepomembne. Srce slovenskega naroda mora stremeti po višjih ciljih, na primer obuditi lik in dejanja Borisa Kidriča! Potem bo vsem/vse lažje.

[TadejK]
> [tstih]
> Se pa po Tadejevem argumentiranju veselim prihodnjega članka, kjer bo obravnaval (predlogi) kazalce: delež državnega lastništvo gospodarstva; delež zasebne iniciative v zdravstvu, šolstvu; delež na realnih prihrankih temelječega II. in III. pokojninskega stebra v vsej masi pokojnin; obremenitev plač pod 100.000 evrov /davki in prispevki/ in število reguliranih poklicev in dejavnosti. :)

Se bojim, da bi večino teh kazalcev moral sam izračunati, če je sploh mogoče pridobiti vse potrebne podatke, oziroma jih sicer zbrati na terenu (in smo spet pri tem, da sem sicer res dokaj sposoben, ampak od mene mnogi pričakujejo še skorajda neskončno več).

Surs in Gurs sem svoj čas spraševal za mediane, pri podatkih ki jih že itak obdelujejo, uspeh je bil nula.

... čuj, TadejK ... evo, ker vidim, da se z vsemi forumaši pogovarjaš in jim pridno odgovarjaš, me zanima, če me po novem ignoriraš ... khmm, ali pa misliš, da sem s tem forum.finance.si/?m=...133&single tako hudo v temo brcnil, da se ti ni vredno z mano ukvarjati ...

P.S.: če komentiraš samo komentarje svojih komentarjev, sem pač s tem v temo brcnil, bom pa zato vsaj zdaj dobil neki komentar ... ja, če me ne ignoriraš, se razume ...

[TadejK]

Pa ravno zato, da bi bil čim bolj objektiven, citiram še dve študiji, nobena ni od abervezne inštitucije, in tudi tam so tipični presežki okoli 10-30%.

Pogledal še drugi vir (tabela 3b). Podatek za BE, ki je pri tebi +40%, je tam +12% bruto na uro oz. -5% na letnem nivoju neto. FR, ki je pri tebi 0%, je tam +15%. V glavnem, napaka na napako

[TadejK]
> [tstih]
> Se pa po Tadejevem argumentiranju veselim prihodnjega članka, kjer bo obravnaval (predlogi) kazalce: delež državnega lastništvo gospodarstva; delež zasebne iniciative v zdravstvu, šolstvu; delež na realnih prihrankih temelječega II. in III. pokojninskega stebra v vsej masi pokojnin; obremenitev plač pod 100.000 evrov /davki in prispevki/ in število reguliranih poklicev in dejavnosti. :)
Se bojim, da bi večino teh kazalcev moral sam izračunati, če je sploh mogoče pridobiti vse potrebne podatke, oziroma jih sicer zbrati na terenu
Surs in Gurs sem svoj čas spraševal za mediane, pri podatkih ki jih že itak obdelujejo, uspeh je bil nula.

Niti ne. Nekatere izmed teh številk ima OECD (razmerje med zasebnim in državnimi pokoj. po državah), druge imajo ministrstva (št. reguliranih poklicev in dejavnosti ima skupina pri MJU za deregulacijo), tretje je naračunal Bloomberg (obremenitev plač pod mejo 100.000 je del Misery indeksa), delež drž. lastništva ti bodo dali na MF (state ownership primerjave so del corporate governance državnega premoženja in to skoraj morajo imeti v sekt. za upr. drž. premoženja), deleže zasebnega šolstva sem videval v dokumentih o komparativnih prednostih šolskih sistemov...

> [TadejK]
> Pa ravno zato, da bi bil čim bolj objektiven, citiram še dve študiji, nobena ni od abervezne inštitucije, in tudi tam so tipični presežki okoli 10-30%.

[BlazVo]
Pogledal še drugi vir (tabela 3b). Podatek za BE, ki je pri tebi +40%, je tam +12% bruto na uro oz. -5% na letnem nivoju neto. FR, ki je pri tebi 0%, je tam +15%. V glavnem, napaka na napako

Ali pa različne metodologije. Ampak če ostanemo pri tvojem, je ECB pač čisto nesistematična, zmedena in še površna hkrati.

Prejšnje mesece sem jaz nekajkrat trdil nekaj v tej smeri, pa si vsakič vzel ECB in njeno zanesljivost v bran.

[najobj]
... čuj, TadejK ... evo, ker vidim, da se z vsemi forumaši pogovarjaš in jim pridno odgovarjaš, me zanima, če me po novem ignoriraš ... khmm, ali pa misliš, da sem s tem forum.finance.si/?m=...133&single tako hudo v temo brcnil, da se ti ni vredno z mano ukvarjati ...

Ti meni ignoriranje očitaš domala vsak teden, tudi če ti trikrat odgovorim, pa četrtič ne. In se vedno vračava k temu, da tvoja "vprašanja" niso ravno vprašanja, ti napišeš nekaj odstavkov komentarjev in ugibanj in potem si užaljen, če nanje ne odgovorim.

[najobj]
P.S.: če komentiraš samo komentarje svojih komentarjev, sem pač s tem v temo brcnil, bom pa zato vsaj zdaj dobil neki komentar ... ja, če me ne ignoriraš, se razume ...

Kot vsakič zavzdihnem in grem še enkrat prebrati, kaj si napisal. Evo:

[najobj]
... evo, ta Kotnik si številke o dolgu slovenskega prebivalstva zagotovo ni izmislil, ker smo Slovenci znani po tem, da najraje živimo na tuj račun in se sami nočemo zadolževati ... khmm, oziroma da vse tiste storitve, za kar se drugje mora zadolževati posameznik, pri nas prevalimo na "državo", ki potem za nas posameznike poskrbi tako, da se za financiranje teh storitev zadolžuje ona sama in jo potem mi posamezniki zato lahko šimfamo, češ da ne zna z denarjem ...
P.S.: ker vem, da imaš ti rad številke in analize, bi številka o dolgu slovenskega prebivalstva v povezavi s številko o javnem dolgu mogoče bila zanimiva za analizo v kakšnem tvojem prihodnjem članku ... jebiga, jaz sem probal nekaj na hitro čez palec, pa mi brez absolutnih vrednosti relativne številke v tvojem grafu zgornjo tezo o obratnem sorazmerju v razsipnosti "države" in posameznika ne pritrjujejo glih najbolj, pa zdaj ne vem, ali je skrivnost v "državi" ali v posamezniku ... khmm, ali pa v meni in v moji napačni tezi ...

In kot ponavadi: ni nobenega vprašanje - torej stavka, ki se konča z vprašajem. Če napišeš en tak stavek, se ti bom potrudil odgovoriti še pred polnočjo, pa čeravno sem že napisal, da imam ogromno drugega dela in ne utegnem vsem vedno vsega odgovarjati.

Surs in Gurs sem svoj čas spraševal za mediane, pri podatkih ki jih že itak obdelujejo, uspeh je bil nula.

To je dobro varovana drzavna skrivnost, ker prevec pove. Morda bi uspelo s prijavo informadisjkemu pooblascencu, ces da gre za informacijo javnega znacaja? Skoda, da ni vec musarjeve na tem mestu

[TadejK]
> [xelle2000]
> Nismo najbolj zgarani v evrskem območju, smo pa po podatkih Eurostata drugi najslabši v EU-28 po številu let zdravega življenja po rojstvu (pred Slovaško)
> Povprečje EU-28: 61,9
> Slovenija: 55,6

Ta podatek sicer poznam, ampak močno ne gre skupaj z življensko dobo. Ta je pri nas za dobrih šest let višja kot v Romuniji, pa čeprav naj bi bili mi več bolni. Kako gre to skupaj?

Ena mogoča, po mojem tudi najbolj verjetna, razlaga je ta, da smrti ne moreš odigrati, zato so statistike o smrti (življenski dobi) precej bolj zanesljive od tistih o bolanosti (številu let zdravega življenja), ki verjetno temelji predvsem na bolniških odsotnostih.

Že vnaprej pa priznam, da se v to nisem pretirano poglabljal.

Ta podatek lahkko gre skupaj z dejstvom, da v Romuniji umrejo povprečno 6 let prej in kljub temu imajo za cca 2 leti daljše
življenje brez omejujočih kroničnih obolenj.

Če pogledamo naslednjo primerjavo med Romunijo in Slovenijo:

www.worldlifeexpecta...s-slovenia

Kar vidimo, so zelo različni vodilni vzroki smrti med državami. Če naštejomo glavne tri v Romuniji:

Koronarna bolezen
Romunija 26,16%
Slovenija 16,51%

Možganska kap
Romunija 22,01 %
Slovenija 13,27 %

Hipertenzija
Romunija 11,05 %
Slovenija 3,04 %


V Sloveniji je vodilni vzrok umrljivosti rak. To govori, da pri nas bistveno bolje obravnavamo kronične nenalezljive bolezni kot v Romuniji. Zaradi tega podaljšujemo povprečno življenjsko dobo, hkrati pa imamo večje število ljudi, ki jih kronične bolezni pomembno omejujejo pri vsakdanjih opravilih. V Romuuniji se akutni žilni dogodek pogosteje konča s smrtjo bolnika, pri nas pa z invalidnostjo bolnika. Poleg tega starejši bolniki umajo tudi več degenerativnih obolenj.

Kot zanimivost pa je potrebno navesti, da ima Slovenija tudi 5 krat nižjo umrljivost novorojenčkov kot Romunija. In smrt novorojenčkov statistično pomembneje vpliva na znižanje povprečne starosti ob smrti, kot smrt npr. 60-letnika.

No tu bom jaz dvignil roko. Sam sem spadal v to kategorijo (oz. sedaj sem se dalec bolje placan, vendar ne v sloveniji), dokler se nisem odselil cez luzo. Razlogov je vec, vendar jih lahko strnem v tri:

1. ROI se ne splaca glede na to koliko dam drzavi in koliko dobim. O tem bi lahko napisal precej dolg spis, kako je slovenija dejansko revna drzava tako na podrocju solstva, zdravstva in kvalitete zivljenja. Vsaj za tiste ki so pripravljeni trdo delat.

2. Nocem da gredo moji otroci skozi nase sole. Hocem da se solajo v zahodnem svetu in se tam naucijo delovnih navad.

3. Za nadaljevanje kariere v Sloveniji je precej malo moznosti. Velja prepricanje da samo management ima dobre place. Na zahodu so kljucni inzenirji placani vec kot managerji.

Kdo bo pa omenil IZJEMNO obdavčitev in obremenitev plač intelektualcev - 1700 bruto recimo???!!! Kdo bo omenil IZJEMNO hitrost rasti zadolženosti? kdo delež BDP za javno porabo? Iz napisanega bi sklepal, da je še največ prostora v nizki zadolženosti prebivalstva. Tu je tudi rezerva za višjo domačo porabo. Ampak mnogi sploh niso kreditno sposobni. slab prispevek tokrat. ZELO SLAB :(

"Zagotovo ni kriv za stanje v Sloveniji Janša in njegovo vladanje ni bili katastrofalno, to potrjujejo vsi ekonomski podatki"

Kolega, morem te popraviti glede ekonomskih podatkov. Janševa vlada je v času od 2004 do 2008 zadolžila slovensko ekonomijo iz 15 na 40 miljard evrov, povečala obseg bančnih kreditov nemenjalnemu sektorju iz 13 na 33 milijard in poslabšala neto pozicijo slovenskih bank do tujine iz neto TERJATVE 2 milijardi EUR leta 2004 na MINUS 13 milijard evrov 2008. Ob tem so povečali strukturni primanjklaj iz 2,2%, na 5,9% in uspeli v minus spraviti plačilno bilanco. Izravnan proračun pod črto l 2008 se je dosegel tako, da so spravili 2 milijardi evrov v bilanco DARSA in dokapitalizirali (avg 2008) NLB v višini 300 milijonov USD s strani državnih firm. Vsa gospodarska rast Janševe vlade je bila ustvarjena na račun ekstremno hitrega zadolževanja (najhitrejšega v tem času v Evropi) ob tem, da so popolnoma uničili makroekonomska razmerja, ki so bila pred tem (v primerjavi z Evropo) naravnost vzorna.

Slovenski tajkuni so ob teh številkah minorna zgodba, ki se jo pogreva zato, da se ne bi videlo fundamentalnega unićevanja slovenskega gospodarstva s strani takrat (2004-2008) vladajoče politike. Slovenska desnica me v principu niti ne bi tako motila, če ne bi v samo 4 letih totalno razsula slovenske ekonomije in države. V drugo so Janšo hvalabogu pravočasno ustavili, drugače bi bila katastrofa še večja. Levici se lahko marsikaj očita, ampak makroekonomsko je državo vodila za nekaj magnitud bolje od desnice.

Da parafraziram Taleyranda- to (Janševe vladanje) je več kot napaka ekonomske politike, je veleizdaja slovenskega naroda.

@tadejK
Hvala za posredovane podatke. Dva podatka sicer močno izstopata, ostali so v bolj ali manj v povprečju.
Če bi hotel rušiti zaključke, bi osporaval naboru podatkov ali pa metodologiji zbiranja podatkov. Tega ne želim.
Za lastno vedenje bi pa vseeno postavil dve vprašanji, če razpolagate z informacijami. Odgovori lahko vplivajo samo na postavko javi dolg Slovenije.
1. Koliko držav ima sličen pokojninski sistem kot Slovenija. Vem da japonski pokojninski sklad financira javni dolg ki znaša več kot 200% BDP. Vem da Slovenski proračun financira pokojninsko blagajno, čeprav tudi ta financira proračun. Če bi vse proračunske transfere v pokojninsko blagajno v naslednjih letih ali desetletjih izkazali kot javni dolg bi ta znašal približno koliko? Težko vprašanje, vendar smatram, da bi lahko v bližnji prihodnosti naredili ustrezno analizo sistemov "javnih" (ne zasebnih ali prostovoljnih) pokojninskih blagajn po Evropi (proračun ali sklad), kot tudi oceno njihovega vpliva na javni dolg.
2. Pred desetimi leti sem prišel do podatka, da se 50% zdravstvenega budžeta porabi za posameznike, ki umrejo v roku enega leta. To seveda pomeni, da se večina prispevkov posameznika porabi v zadnjih letih njegovega življenje. Ker ZZZS ni organiziran kot zavarovalnica in ne formira ustreznih rezervacij za vplačane premije, ki bodo v bodočnosti porabljene, potem lahko samo ocenimo današnjo izgubo te blagajne, ki bo državo in s tem tudi nas zadela v naslednjih letih.
Sprejel bom tudi odgovor, da se naš sistem SPIZ in ZZZS v ničemer ne razlikuje od ostalih evropskih držav, čeprav v to dvomim.
Če pa podatkov ni na razpolago, pa jemljimo javni dolg kot knjigovodsko vrednost, ne pa kot realno ekonomsko kategorijo.

[schachen]
Ce je Slovenija res tako "povprecna", kot se avtor trudi dokazovat z izbranimi statistikami, potem bi moralo po kmecki logiki to veljati tudi za poglavitne makroekonomske kazalce. Najkasneje tu caka vsegliharje streznitev in soocenje z realnostjo. Podatki spodaj so vsota ocen EU komisije za obdobje 2011-2015 (www.tagesschau.de/wi...104.html):

Prvič, to, o čemer pišeš, niso podatki, ampak napovedi ... za dve leti vnaprej.

Drugič, glede na to, da se je kriza začela leta 2008, ponekod 2009, mi lahko razložiš, zakaj so ti "podatki" za 2011-2015? Mogoče zato, da huda strmoglavljenja Latvije, Litve, Estonije, Irske, Portugalske v letih 2008-2010 padejo ven, pa potem njihova celotna strmoglavljenja niso videti tako huda?

Če povzamem: Navedi prosim podatke 2008-2013, ali pa 2009-2013, pa se potem lahko lotiva razprave. Zaradi mene tudi lahko nadaljuješ z očitki o vsegliharstvu in potrebni streznitvi, ampak dajva z objektivnimi podatki.

Po kazalcih, ki zares stejejo, je Slovenija vsekakor nadpovprecna, zal v negativnem smislu.

Aha, brezposelnost ne šteje "zares", pa zadolženost ne šteje "zares"? Mi lahko daš link na vsaj eno uradno definicijo zaresnostnih kazalnikov?

[kzupanc]
Kdo bo pa omenil IZJEMNO obdavčitev in obremenitev plač intelektualcev - 1700 bruto recimo???!!!

Hmm ... trije vprašaji in trije klicaji, sem te pa res razjezil :)

Če te to kaj potolaži, sem tudi jaz krepko med temi IZJEMNO obdavčenimi. Morda je mnogim to IZJEMNO težko predstavljivo, ampak vsak, ki me pozna osebno, ti lahko potrdi, da pogosto delam od 16 do 18 ur na dan, pogosto tudi v soboto in nedeljo vsaj po 12 ur. In ker toliko delam, pač zaslužim še malo več kot večina tistih, v imenu katerih si zapisal tri vprašaje in tri klicaje. In me davkarija odira na polno, kar me seveda jezi, čeprav očitno ne ravno IZJEMNO, ker bi sicer že odšel kam, kjer bi imel višjo in manj obdavčeno plačo.

Verjamem, da je večini IZJEMNO težko razumeti tudi, zakaj kolumn ne izkoriščam za to, da bi vsakič znova opozarjal na ta problem, pa čeprav je to (tudi) moj problem. Tega ne počnem zato, ker o svoji problemih praviloma pišem predvsem takrat, ko (i) menim, da so to hkrati hudi sistemski problemi, in (ii) se mi zdi, da o njih nihče ne piše, ali pa vsaj objektivno ne. O previsoki obdavčitvi je pa skoraj vsak dan v Financah kak članek.

[kzupanc]
Kdo bo omenil IZJEMNO hitrost rasti zadolženosti?

Jaz ne, ker leta 2008 ni bila IZJEMNA, pa 2009 spet ne, pa 2010 spet ne, pa 2011 spet ne, pa 2012 spet ne, pa letos spet ne bo. Da je bila konkretno v letu 2013 izjemna (z malimi črkami, saj je bila celo takrat "zgolj" tretja največja med evrskimi državami), sem pa zelo jasno napisal in narisal pred enim mesecem tukaj: www.finance.si/8805331/

[kzupanc]
slab prispevek tokrat. ZELO SLAB :(

Še enkrat - IZJEMNO mi je žal, da si razočaran in JEZEN, ampak ti ne znam pomagati.

[schachen]
Ce je Slovenija res tako "povprecna", kot se avtor trudi dokazovat z izbranimi statistikami, potem bi moralo po kmecki logiki to veljati tudi za poglavitne makroekonomske kazalce. Najkasneje tu caka vsegliharje streznitev in soocenje z realnostjo.

A vsegliharji menimo, da je to povprečje nekaj dobrega? Nikoli ni v članku nič takega zatrjenega. Da je Slovenija v teh povprečjih je seveda problem in je slabo - ima pa podoben problem približno polovica evrope, in lahko doleti celo Francijo.

Podatki spodaj so vsota ocen EU komisije za obdobje 2011-2015 ...

"Podatki" so vsota ocen??? Se zajebavaš? Podatki so podatki, ocene pa so ocene.

[valt51]
1. Koliko držav ima sličen pokojninski sistem kot Slovenija.

Večina držav, tudi razvitih, nam je podobna v tem, da se zgolj pretvarjamo, da vsak s prispevki v pokojninsko blagajno varčuje za svojo pokojnino, v resnici pa gredo ti prispevki sproti za pokojnine že upokojenih (govorim seveda o prvem, obveznem stebru) in je pokojninska blagajna stalno prazna.

V tem, koliko je pri nas pokojninska blagajna še bolj prazna kot prazna, torej za koliko jo mora proračun še krpati iz drugih prihodkov, pa izstopamo. Vzrok za to je naše res zelo zelo prezgodnje upokojevanje, s katerim v Evropi izstopamo že desetletje ... epp.eurostat.ec.euro...0&plugin=1
... ampak tiščimo glave kot noji v pesek. In to prezgodnje upokojevanje je glavni vzrok našega proračunskega primanjkljaja, pa naraščajočega javnega dolga, ne pa priročni konstrukti, ki se jih vsak dan servira javnosti.

Na to ugotovitev sem vsakič znova popljuvan, tudi od mnogih sicer prijaznih forumašev. Pa ne zato, ker ne bi držala (ogromna luknja naše proračunske blagajne je dokumentirano dejstvo, vsako leto znova), temveč ker vsak še-ne-upokojeni forumaš takoj dojame, da bo, ker/če je tako, to prineslo nekaj bolečega tudi zanj osebno, in prva reakcija je pač zanikanje in z njim povezana jeza.

2. Pred desetimi leti sem prišel do podatka, da se 50% zdravstvenega budžeta porabi za posameznike, ki umrejo v roku enega leta.

Ja, ampak to pa ni posledica neke čudnosti našega zdravstvenega sistema, to je tako tudi v ZDA, Nemčiji, Franciji, na Japonskem, ... Edina matematična - še zdaleč pa ne etično neproblematična - pot iz tega je uzakonitev prostovoljne evtanazije za nedvomno neozdravljivo bolne v zadnjem stadiju bolezni.

Ampak bova zašla, pa tako kot sem tukaj s strani nekaterih osovražen, moram tudi paziti na besede, da mi ne bodo, iztrgane iz konteksta, nekoč servirane, češ da zagovarjam Treblinko ali kaj jaz vem kaj še.

To, kar praviš, dragi kolega je izmišljotina vredna Josepha Goebbelsa. Citiram članek Financ izpred nekaj dni (novinar Pikon): Najmanj nas je zadolžila prva vlada Janeza Janše. Janša, ki je trenutno v opoziciji in zaporu, nas je v svoji prvi vladi zadolževal celo počasneje kot Janez Drnovšek. Na leto vladanja se je država zadolžila za manj kot 200 milijonov evrov, medtem ko se je Slovenija v času Drnovška zadolževala po približno 400 milijonov evrov na leto. Druga Janševa vlada nas je sicer v letu 2012 zadolžila za več kot dve milijardi evrov. Celoten članek si lahko prebereš v Financah.
To, kar je pomembno pa nobeden ne komentira je, da se je zadolževalo v času vlade JJ gospodarstvo. Kredite so dajale (tudi in predvsem) tajkunom banke, ki so jih vodili levičarji (kot jih vodijo še danes). In, kolega, ali veš, kako so v letih 2004 do 2008 kričali levičarji, sindikati, predsednik Tuerk, da se vlada JJ vtika v gospodarstvo in bančno politiko.
Seveda pa komunistom in salonskim levičarjem številke služijo le, ko podpirajo njihove zamisli, ambicije, ideje, vse po načelu, če nas podatki ne podpirajo spremenimo podatke (znano iz Marksovega Kapitala!).
Torej, spoštovani kolega, številke, ki jih navajaš so popolnoma napačne, so manipulacija, so grda, grda neresnica, laž. Sicer pa, po satiriku, Poljaku Zecu je laž nesmrtna duša komunizma.

Vse jasno.
Z vsem spoštovanjem do javnega dolga, želim, da ta doživi pozitivno revizijsko oceno. Javni dolg odraža realno ekonomsko stanje subjekta, ne pa knjigovodsko stanje. Za ves primanjkljaj v naslednjih letih, bi morala pokojninska blagajne izkazati terjatve do države. To bi tudi mladim članom naše družbe dalo neko zagotovilo, da njihovi prispevki niso šli v brezno in bodo nekoč lahko dobili pokojnine. Morda bi bilo še bolje, da bi pokojninska blagajna (s poroštvom države) že danes z njimi podpisal pogodbo, ne pa, da so njihove pokojnine odvisne od dviga tačk devetdesetih poslancev.
Glede zdravstvene blagajne je pripomba enaka. Ne rešujeva problema manjka, želim le, da je manko pravilno izkazan. Če bi bila ZZZS pod kontrolo Agencije za zavarovalniški nadzor (ali kakorkoli se že imenuje), bi morala izkazati rezervacije (beri izgubo, ki jo je dolžan kriti lastnik).
Upoštevaje vse navedeno bi bila ocena javnega dolga dobrodošla. Ali je ta 120, ali 150 ali 190% BDP je vseeno. Dajmo si enkrat priznati, da naš javni dolg ni ne nizek, ne povprečen. Tudi če si bomo to priznali naša boniteta ne bo padla, saj tujina take ocene že upošteva. Potrebujemo pa čim boljšo oceno za naše interne potrebe.

Tabela, ki prikazuje odstotke proračunskih primanjkljajev/presežkov in zadolženosti držav od 2000 do 2011 naj bi temeljila na podatkih EK oz. Eurostata:
upload.wikimedia.org...Europa.png

[TadejK]
> [kzupanc]
> Kdo bo pa omenil IZJEMNO obdavčitev in obremenitev plač intelektualcev - 1700 bruto recimo???!!!

Hmm ... trije vprašaji in trije klicaji, sem te pa res razjezil :)

Če te to kaj potolaži, sem tudi jaz krepko med temi IZJEMNO obdavčenimi. Morda je mnogim to IZJEMNO težko predstavljivo, ampak vsak, ki me pozna osebno, ti lahko potrdi, da pogosto delam od 16 do 18 ur na dan, pogosto tudi v soboto in nedeljo vsaj po 12 ur. In ker toliko delam, pač zaslužim še malo več kot večina tistih, v imenu katerih si zapisal tri vprašaje in tri klicaje. In me davkarija odira na polno, kar me seveda jezi, čeprav očitno ne ravno IZJEMNO, ker bi sicer že odšel kam, kjer bi imel višjo in manj obdavčeno plačo.

Verjamem, da je večini IZJEMNO težko razumeti tudi, zakaj kolumn ne izkoriščam za to, da bi vsakič znova opozarjal na ta problem, pa čeprav je to (tudi) moj problem. Tega ne počnem zato, ker o svoji problemih praviloma pišem predvsem takrat, ko (i) menim, da so to hkrati hudi sistemski problemi, in (ii) se mi zdi, da o njih nihče ne piše, ali pa vsaj objektivno ne. O previsoki obdavčitvi je pa skoraj vsak dan v Financah kak članek.

> [kzupanc]
> Kdo bo omenil IZJEMNO hitrost rasti zadolženosti?

Jaz ne, ker leta 2008 ni bila IZJEMNA, pa 2009 spet ne, pa 2010 spet ne, pa 2011 spet ne, pa 2012 spet ne, pa letos spet ne bo. Da je bila konkretno v letu 2013 izjemna (z malimi črkami, saj je bila celo takrat "zgolj" tretja največja med evrskimi državami), sem pa zelo jasno napisal in narisal pred enim mesecem tukaj: www.finance.si/8805331/

> [kzupanc]
> slab prispevek tokrat. ZELO SLAB :(

Še enkrat - IZJEMNO mi je žal, da si razočaran in JEZEN, ampak ti ne znam pomagati.

Jezi in žali me, ker vedno taki z okrog omenjenega 1700 bruto izpadejo iz programov za spreminjanje obdavčitev. Ena bistvenih stvari je izjemno krivično subvencioniranje vrtcev. Da z dvema takima plačama in dvema otrokoma (enim v šoli enim v vrtcu) plačaš vsak mesec vrtec 170 za drugo ali 200 za prvo starostno skupino za 1 otroka, ne dobiš otroškega dodatka; medtem ko se nekdo drug (vsa čast podjetnikom in njihovi nujni iznajdljivosti sicer!) menda s tremi otroki prešlepa tako, da plača 20-30 evrov in dobi še otroški dodatek - menda izplačuje samo 1000 evrov neto plače ženi, sam pa je brezplačno direktor in zdravstveno zavarovan po ženi (nima pa seveda pokojninskega zavarovanja). To je en primer velikanske krivice.

[Buljba]
No tu bom jaz dvignil roko. Sam sem spadal v to kategorijo (oz. sedaj sem se dalec bolje placan, vendar ne v sloveniji), dokler se nisem odselil cez luzo. Razlogov je vec, vendar jih lahko strnem v tri:

1. ROI se ne splaca glede na to koliko dam drzavi in koliko dobim. O tem bi lahko napisal precej dolg spis, kako je slovenija dejansko revna drzava tako na podrocju solstva, zdravstva in kvalitete zivljenja. Vsaj za tiste ki so pripravljeni trdo delat.

2. Nocem da gredo moji otroci skozi nase sole. Hocem da se solajo v zahodnem svetu in se tam naucijo delovnih navad.

3. Za nadaljevanje kariere v Sloveniji je precej malo moznosti. Velja prepricanje da samo management ima dobre place. Na zahodu so kljucni inzenirji placani vec kot managerji.

S pavšalno obdavčitvijo za prihodke do 100 jurjev, v poklicih kjer ne rabiš več kot laptop, smo po moje primerljivi z USA po obdavčitvi.

[TadejK]
> [najobj]
> ... čuj, TadejK ... evo, ker vidim, da se z vsemi forumaši pogovarjaš in jim pridno odgovarjaš, me zanima, če me po novem ignoriraš ... khmm, ali pa misliš, da sem s tem forum.finance.si/?m=...133&single tako hudo v temo brcnil, da se ti ni vredno z mano ukvarjati ...

Ti meni ignoriranje očitaš domala vsak teden, tudi če ti trikrat odgovorim, pa četrtič ne. In se vedno vračava k temu, da tvoja "vprašanja" niso ravno vprašanja, ti napišeš nekaj odstavkov komentarjev in ugibanj in potem si užaljen, če nanje ne odgovorim.

> [najobj]
> P.S.: če komentiraš samo komentarje svojih komentarjev, sem pač s tem v temo brcnil, bom pa zato vsaj zdaj dobil neki komentar ... ja, če me ne ignoriraš, se razume ...

Kot vsakič zavzdihnem in grem še enkrat prebrati, kaj si napisal. Evo:

> [najobj]
> ... evo, ta Kotnik si številke o dolgu slovenskega prebivalstva zagotovo ni izmislil, ker smo Slovenci znani po tem, da najraje živimo na tuj račun in se sami nočemo zadolževati ... khmm, oziroma da vse tiste storitve, za kar se drugje mora zadolževati posameznik, pri nas prevalimo na "državo", ki potem za nas posameznike poskrbi tako, da se za financiranje teh storitev zadolžuje ona sama in jo potem mi posamezniki zato lahko šimfamo, češ da ne zna z denarjem ...
> P.S.: ker vem, da imaš ti rad številke in analize, bi številka o dolgu slovenskega prebivalstva v povezavi s številko o javnem dolgu mogoče bila zanimiva za analizo v kakšnem tvojem prihodnjem članku ... jebiga, jaz sem probal nekaj na hitro čez palec, pa mi brez absolutnih vrednosti relativne številke v tvojem grafu zgornjo tezo o obratnem sorazmerju v razsipnosti "države" in posameznika ne pritrjujejo glih najbolj, pa zdaj ne vem, ali je skrivnost v "državi" ali v posamezniku ... khmm, ali pa v meni in v moji napačni tezi ...

In kot ponavadi: ni nobenega vprašanje - torej stavka, ki se konča z vprašajem. Če napišeš en tak stavek, se ti bom potrudil odgovoriti še pred polnočjo, pa čeravno sem že napisal, da imam ogromno drugega dela in ne utegnem vsem vedno vsega odgovarjati.

... eh, kaj si zdaj užaljen ? ... čuj, kaj ni dosti, da sem užaljen že jaz, ko mi samo trikrat odgovoriš, četrtič pa ne ? ... evo, s tem sem krepko presegel zahtevano normo, ker sem v tem postu že do zdaj napisal kar dva stavka, ki se končata z vprašajem ...

P.S.: tole zgoraj je seveda hec, zdaj pa k najpomembnejšemu razlogu, da je Slovenija še vedno povprečna oziroma k predlogu - malo sem predrzen - za s številkami podkrepljeno temo tvojega bodočega članka in sicer, da pod jugoslovanskim zločinskim komunističnim škornjem slovenski človek niti slučajno ni tako zelo trpel, kot je zadnje cajte pri nas moderno govoriti, ker je tako nizek dolg slovenskega prebivalstva v okviru EU posledica dejstva, da si je slovensko prebivalstvo predvsem zaradi drugačnih - najprej osnova (= stanovanja) in šele potem luksuz (= kava in banane) – prioritet tistega sistema v veliki meri rešilo probleme, za katere se v gnilem kapitalizmu mora prebivalstvo na veliko zadolževati, ker so stanovanja pač dražja od kave in banan ... khmm, in kar je tudi razlog, da je tvojega večnega kritika doktorja Blaža "jaz imam večjega" Vodopivca zadnjič tako zaneslo, da je tukaj www.finance.si/88074...ost-mortem napisal, da je v Sloveniji zadnja tri desetletja pred spremembo režima deloval najboljši socializem, kar jih je do zdaj videla zemeljska obla pa i šire ... aja, in kje je zdaj moje vprašanje ? ... eh, seveda ga ni, ker so trije stavki s vprašajem na koncu za en moj post več kot preveč, poleg tega pa sem itak že zamudil postavljen rok za tvoj odgovor, pa je torej brezveze, da bi se v tem postu trudil s še enim že četrtim vprašanjem, jebiga ...

[republican]
> [Buljba]
> O tem bi lahko napisal precej dolg spis, kako je slovenija dejansko revna drzava tako na podrocju solstva, zdravstva in kvalitete zivljenja. Vsaj za tiste ki so pripravljeni trdo delat.

Za tiste, ki niso pripravljeni trdo delat je pa carska. Malokje lahko s tako malo dela tako dobro živiš, kot v Sloveniji.

Trdo delo :).
Kolikor prebiram tiste, ki imajo nadpovprečne plače jim je delo v užitek in ne vem zakaj ne bi bilo vsem.
Se je za vprašat zakaj je povečini Slovencev delo v službi še vedno težko.
Mogoče zaradi slabega poslovodstva ? Povprečnih plač?
Dandanes se delo lahko naredi precej prijetno, če je le volja med delodajalci in delavci.

[najobj]
pod jugoslovanskim zločinskim komunističnim škornjem slovenski človek niti slučajno ni tako zelo trpel, kot je zadnje cajte pri nas moderno govoriti, ker je tako nizek dolg slovenskega prebivalstva v okviru EU posledica dejstva, da si je slovensko prebivalstvo predvsem zaradi drugačnih - najprej osnova (= stanovanja) in šele potem luksuz (= kava in banane) – prioritet tistega sistema v veliki meri rešilo probleme, za katere se v gnilem kapitalizmu mora prebivalstvo na veliko zadolževati

Nekaj je tega verjetno bilo, ampak levji delež se je pa zgodil že v novem režimu z Jazbinškovim zakonom. Zato smo še danes za stanovanjske kredite bistveno manj zadolženi na prebivalca kot večini drugih evrskih članic. Je pa tako, da tak enkratni pojav lahko vpliva (očitno) dvajset let, po mojem pa vseeno ne more petdeset let, saj bo v vmesnem času preprosto preveč ljudi vseeno moralo na svoje, npr. iz vseh družin, ki imajo tri otroke ali več, pa iz večine takih, ki imajo dva. To je na prvi pogled razlaga, zakaj naj bi pri nas cene stanovanj spet začele rasti - ker bo tudi povpraševanje prej ali slej zraslo; po mojem je to navidezna razlaga, ker ogromno stanovanj tudi že čaka, da bi se našel kupec zanje, ampak to je tematika za eno celotno kolumno, ali pa mogoče za knjigo. Zaenkrat pač empirika dokaj jasno potrjuje, da cene ne gredo gor, pa naj si to tisti, ki nepremičnino že imajo, še tako želijo.

[najobj]
da je v Sloveniji zadnja tri desetletja pred spremembo režima deloval najboljši socializem, kar jih je do zdaj videla zemeljska obla pa i šire ...

Mogoče je bilo v zapisanem nekaj cinizma, morda pa nekaj tiste nostalgije, ki jo poznamo že stoletja:
- generacija 194X rada trdi, da je bilo v socialistični Jugi bolje kot zdaj, recimo ko je šel moj bodoči oči z bodočo mami prvič na morje z lastnim minijem,
- generacija 191X je znala povedati, da je bilo v kraljevi Jugi bolje kot v socialistični Jugi, recimo ko sta imela moja babi in dedi lepo trgovino z oblekami na Grajskem trgu v Mariboru (po nacionalizaciji so jo zaprli in tam nekje postavili kino Udarnik, dedi je pa v vojni umrl in ga v socialistični Jugi babi ni več imela, kar je verjetno tudi vplivalo na percepcijo, da je vse slabše kot prej),
- generacija 188X je znala povedati, kako je bilo v Avstro-Ogrski bolje kot v kraljevi Jugi (recimo ko se je šel moj pradedi šolati za nadučitelja na Dunaj in je potem tudi bil nadučitelj v Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, pa si na hribu ob svoji hiši postavil tudi lep vinograd),
itd.

[TadejK]
> [najobj]
> da je v Sloveniji zadnja tri desetletja pred spremembo režima deloval najboljši socializem, kar jih je do zdaj videla zemeljska obla pa i šire ...

Mogoče je bilo v zapisanem nekaj cinizma, morda pa nekaj tiste nostalgije, ki jo poznamo že stoletja:
- generacija 194X rada trdi, da je bilo v socialistični Jugi bolje kot zdaj, recimo ko je šel moj bodoči oči z bodočo mami prvič na morje z lastnim minijem,
- generacija 191X je znala povedati, da je bilo v kraljevi Jugi bolje kot v socialistični Jugi, recimo ko sta imela moja babi in dedi lepo trgovino z oblekami na Grajskem trgu v Mariboru (po nacionalizaciji so jo zaprli in tam nekje postavili kino Udarnik, dedi je pa v vojni umrl in ga v socialistični Jugi babi ni več imela, kar je verjetno tudi vplivalo na percepcijo, da je vse slabše kot prej),
- generacija 188X je znala povedati, kako je bilo v Avstro-Ogrski bolje kot v kraljevi Jugi (recimo ko se je šel moj pradedi šolati za nadučitelja na Dunaj in je potem tudi bil nadučitelj v Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, pa si na hribu ob svoji hiši postavil tudi lep vinograd),
itd.

Razumem, kaj si želel povedati. Ampak kot v članku, kjer je hočeš nočeš sporočilo pod črto saj nam gre prav dobro, je tudi v teh odstavkih sporočilo pravzaprav nam je šlo kar dobro, mini pa še prej trgovina pa še prej šolanje.

In če je sporočilo članka po mojem mnenju sporno iz več razlogov, še največ iz splošne revščine (če se ne motim je mediana plače 880 EUR), tridesetletnikov na dojki domačih, izselitve kopice sposobnih znancev (ok, to je subjektivno), splošne brezperspektivnosti za bodoče davkoplačevalce (vključno s precenjenimi nepremičninami in omejenimi možnostmi za kariero), je sporočilo odstavka še posebej zavajajoče. Ker imeti minija (recimo leta 1970?) je bila izredna izjema, prav tako imeti pred vojno trgovino v Mariboru in še bolj šolati se v devetnajstem stoletju.

Razumem, da si želel povedati da je v glavah kako je bilo prej bolje - ampak končni rezultat za naključnega bralca, ki se je rodil prepozno za lastno izkušnjo socializma, je tak, da dobi vtis, da so si mladi v socializmu kupovali minije...

[kzupanc]
Jezi in žali me, ker vedno taki z okrog omenjenega 1700 bruto izpadejo iz programov za spreminjanje obdavčitev. Ena bistvenih stvari je izjemno krivično subvencioniranje vrtcev. Da z dvema takima plačama in dvema otrokoma (enim v šoli enim v vrtcu) plačaš vsak mesec vrtec 170 za drugo ali 200 za prvo starostno skupino za 1 otroka, ne dobiš otroškega dodatka; medtem ko se nekdo drug (vsa čast podjetnikom in njihovi nujni iznajdljivosti sicer!) menda s tremi otroki prešlepa tako, da plača 20-30 evrov in dobi še otroški dodatek - menda izplačuje samo 1000 evrov neto plače ženi, sam pa je brezplačno direktor in zdravstveno zavarovan po ženi (nima pa seveda pokojninskega zavarovanja). To je en primer velikanske krivice.

Plus za tole opozorilo na napake v sistemu, ki je še vedno v veliki meri zgrajen na starih razmerah, ko je bila izrazito večinski del aktivne populacije v rednih delovnih razmerjih v družbenih podjetjih in državnem sektorju. Danes je realna situacija že tako nepregledno pisana, da je možnosti za napake, krivice in zlorabe veliko več kot nekoč. Predvsem se bojim, da nismo zmožni soglasno prepoznati, kaj sploh so napake, krivice in zlorabe in zato tudi ne preudarno urejati nastalega kaosa. Pomembnejše so nekakšne ideologije, fiksne ideje, klani, tabori, okopi brez premikov pa to...