[pobalin]
> [sindikalist]
> Poslovanja Delavske hranilnice ne poznam, se pa tudi sam vedno in povsod zavzemam, da za kredite delavcem ali vsaj članom sindikata ne bi zaračunavali obresti.

Govoriš o realnih ali nominalnih obrestih? Če jim ne zaračunaš vsaj toliko obresti, kolikor znaša inflacija, jim del denarja podarjaš. In če ne zaračunaš vsaj minimalnega obrestnega pribitka, ne moreš pokriti stroškov poslovanja banke/hranilnice. Vprašanje, kdo bi hranilnici/banki dal denar za posojanje naprej ne da bi zanj dobil vsaj minimalne obresti (kritje inflacije), je najbrž čisto brez zveze. Saj zaradi številnih poljudnih razlag danes že vemo, da banke denar ustvarjajo iz nič.

Imaš vzdevek sindikalist, zelo avtoritativno razlagaš principe nekega podjetniškega koncepta, očitno imaš izklesana mnenja o marsikateri poslovni zadevi, poslovanja sindikalne hranilnice pa ne poznaš in najbrž tudi ne razumeš od kod bi padel denar za pokrivanje izgub socialnih podjetij. Socialno čuteče družbene skupine s takšnimi privrženci in takšnim razmišljanjem sploh ne rabijo nasprotnikov, ker so za racionalen um same sebi največja nadloga. Zato rabijo funkcionalno okrnjene vernike, predvsem pa donatorje.

Krasen primer "socialnega podjetništva" imamo v Velenju, kjer so bili knapi dolga leta vseslovenskega ravsa okrog TEŠ6 tiho kot riti, zdaj so pa nenadoma spregledali. Zakaj šele zdaj? Zakaj prav zdaj? Ker smo tik pred volitvami? Ker prej nihče od njih ni poznal prodajne cene lignita in ni znal izračunati, kaj pomeni dogovorjenih 2,x evra/enoto energije? Ker je TEŠ6 praktično zaključen projekt in zdaj res ni več nobene poti nazaj? Ker smo odjemalci elektrike in davkoplačevalci dokončno priklenjeni na šaleški scenarij in se zato lahko klani v kotlini zdaj med seboj odkrito stepejo za denarni tok iz tega socialnega projekta?

Dosti ceneje je sofinancirati socialna podjetja, kot pa plačevati direktne socialne podpore, da ne govorim o aspektu ponižanja človeškega dostojanstva, ko človek ne more delati oziroma biti zaposlen. Včasih so bili vsi zaposleni, pa je v proračunu zmanjkalo manj kot sedaj, a te matematike pa nobeden ne upošteva?
V končni fazi te ignoranca do odrinjenih družbenih skupin brez zaposlitve privede do povečanja kriminala, no, to pa je merljiv strošek, ki presega tudi najdražje socialne države! Dvomim, da si kdo od sodržavljanov želi ćiveti v detroitizirani Sloveniji, kjer je par srečnežev pobasalo profit, ostali pa so se zadušili v bedi in kriminalu, njihove hiše pa se prodajajo po par deset dolarjev in še nihče jih noče kupiti.

[sindikalist]
Dosti ceneje je sofinancirati socialna podjetja, kot pa plačevati direktne socialne podpore,

Socialno podjetje je po mojem trenutnem mnenju za lase privlečen izraz, konstrukt teoretično plitve in idejno popolnoma izgubljene levice. V smiselnost tega izraza se bom sicer rade volje pustil prepričati analitičnemu razumniku s sposobnostjo jasne in logične argumentacije. Zaenkrat jo dojemam kot puhlico duš tankega znanja in agitpropovske argumentacije.

Kaj o podjetju pravi socialistični SSKJ?

podjétje -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet ♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
bos.zrc-sazu.si/cgi/...jetje&hs=1

da ne govorim o aspektu ponižanja človeškega dostojanstva, ko človek ne more delati oziroma biti zaposlen.

V tem se pa popolnoma strinjam s teboj. Vsak človek je delček skupnosti in v produktivnem obdobju se mora čutiti produktivnega. Zato sem privrženec vseh mogočih del za javno dobro, brezpogojnih socialnih podpor pa samo za res nezmožne vsakega dela.

Včasih so bili vsi zaposleni, pa je v proračunu zmanjkalo manj kot sedaj, a te matematike pa nobeden ne upošteva?

Ti imaš verjetno natančne analitične podatke za 50 let nazaj, s katerimi lahko to trditev zelo natančno podkrepiš, kajne?

V končni fazi te ignoranca do odrinjenih družbenih skupin brez zaposlitve privede do povečanja kriminala, no, to pa je merljiv strošek, ki presega tudi najdražje socialne države! Dvomim, da si kdo od sodržavljanov želi ćiveti v detroitizirani Sloveniji, kjer je par srečnežev pobasalo profit, ostali pa so se zadušili v bedi in kriminalu, njihove hiše pa se prodajajo po par deset dolarjev in še nihče jih noče kupiti.

Spet se strinjam kar zadeva skrb za odrinjene družbene skupine, ki ne dobijo plačanega dela. Ne strinjam pa se, da se lahko kdorkoli opredeli za odrinjenega. ker bi rad slikal, plesal ali delal rakete, ni pa se pripravljen niti vprašati, s čim bi lahko koristil družbi in ne samo sebi. Ponujati svoje umotvore, ki jih nihče ne želi, zavračati delo, ki ga je treba opraviti, ob tem pa pričakovati, da bodo sodržavljani plačevali tudi za tvoje preživetje je enako perverzno egoistično in družbeno škodljivo kot najbolj primaren (primitiven) kapitalizem.

Poznaš Detroit iz filmov/knjig Michaela Moora ali kaj bolj poglobljeno? Si se morda vprašal, kaj vse je prispevalo k takšnemu propadu Detroita? Si prebral kakšne razprave, kako bi to lahko preprečili ali omejili?