Storitve so brezplačne za imetnike vozil, prav tako za uvoznike in proizvajalce, razlaga Lenart. Kako torej pokrijejo stroške? »Izvajanje sistema se financira s prodajo materiala.

Aja, kam pa gre potem ekološka taksa oz. taksa za razgradnjo vozila, ki naj bi jo plačal vsak kupec novega ali uvoženega rabljenega vozila? Je ta denar že kakšnih osem let hlapel? Se je kdo vprašal, kaj pomeni, če to "ekološko takso" obračunajo za 50-60 tisoč vozil letno, razgradijo pa jih samo delček? Ponor denarja, vrelec neumnosti in reka novih nategov starih davkoplačevalcev?

»Zadnji voznik lahko odjavi vozilo iz prometa s to izjavo, s čimer izjavlja, da je avto na njegovi lokaciji. Potem avto proda, za njim se izgubi sled. Pravilno bi bilo, da ga odda v razgradnjo. Težava je predvsem, da izjav o lokaciji nihče ne preverja,« dodaja Lenart.

In zato, ker nihče ne preverja izvajanja predpisov, dajmo zdaj obdavčit vse po spisku registriranih vozil (ker je to najbolj pri roki).

Ministrstvu smo predlagali posebno dajatev na vozilo, ki jo voznik plačuje vsako leto do prodaje ali oddaje v razgradnjo, ne glede na to, ali avtomobil uporablja in ali je registriran. Govor je bil o znesku med 150 in 200 evri na leto. Hkrati bi se lahko zmanjšale druge dajatve na vozila.

Se pravi, da je bilo govora o znesku, ki čisto slučajno ustreza višini nepremičninskega davka za manjše rezidenčno stanovanje. Ker je to miselni domet šentflorjanskih birokratskih, podjetniških in ekoloških pijavk? In Finance (prosto po Gustlu "rokodelske novice za 21. stoletje") se pustijo vpreči v tak idiotizem in ga objavijo brez najmanjšega vložka lastne razsodnosti, razuma in informiranosti! (This is the road to hell press)