[0115Re1]

Življenjska doba pa danes znaša 81 let za ženske in 79 let za moške. Približno. in se podaljšuje.

In ko kljub prepričanju o skorajšnji smrti te posameznik vendarle ne doživi po pričakovanjih, kaj takrat?

Žal je iz moje prakse tako, podobno kot omenjate vi. Vsi betežni, na tabletah, ampak žal ne poznam nikogar, ki si ne bi prizadeval in želel še kak dan ostati na tem svetu (terminalno bolani, v neznosnih bolečinah izključeni).

Primer: "jaz ne bom dočakal 65 let. Jaz sem že zdaj bolan in bi rad čimprej v penzijo." OK. Ampak gospod, kako boste pa živeli s penzijo 500 EUR? "Kako? V vinogradu bom delal. Mam svoj vinograd, pa sosed ima svojega..."

Kaj meni pomaga 81 let pričakovane življenjske dobe za otroke rojene v letu 2012, če so to že moji vnuki? In s temi številkami zavajate ljudi tako zavarovalni agentje kot predstavniki vlade ob podpori njim zvestih pisunčkov v medijih.

Vpiši v google "pričakovana življenjska doba" pa ti že prva slika pokaže, da bo oseba rojena 1960 leta pričakovano živela tam 69 let. Če pa poiščeš še grafe, kjer je razlika med moškimi in ženskami, pa prideš do 65 let za moške.

Če danes zaslužim toliko, da bom imel 500€ pokojnine kolikšna pa je moja bruto plača? Če moram s tam 1000€ bruto plačati položnice, poleg pa imam še enega ali dva otroka, živim aktivno... koliko pa misliš, da lahko dam na stran za dodatno penzijo?

Šala: potem problema z moškimi upokojenci nimamo. Mejo upokojitve smo z novo reformo premikali po nepotrebnem.:(

Statistični urad RS: povprečna starost umrlih leta 2011 75,5 let. Žensk 79,7, moški 71,2.

A se najdeva nekje vmes? :)

Letnik 1987 danes "stopa" na trg dela.

Nekdo zgoraj je vprašal, kaj je alternativa? In kdaj se ta alternativa uresniči?

Pokojnina ni odvisna zgolj od plače. In hvala bogu da ni, ker imamo solidarnostni sistem. Pokojnine ti v naprej ne more izračunati nihče, ker se obvezno zavarovanja (pokojnina) napaja iz zbranih prispevkov (zaposlenih) in razlika krije iz zadolževanja ali vnovčevanja premoženja. Vmes se spreminjajo tudi pravila upokojevanja. Imamo torej sistem: s plačevanjem prispevkov si zagotovoimo neko implicitno obljubo, da mi bo nekdo nekoč v prihodnje plačeval nekaj. Kdo, kdaj in koliko? Ne moreš vedeti.

Ker 1000 EUR in tudi več bruto plače pomeni izziv kako preživeti in hkrati živeti (torej, s tem se jaz absolutno strinjam), je potem na dlani, da je s polovico tega izziv toliko večji.

In PDPZ je v 13 letih se izkazal kot sistem, kjer je omogočeno varčevanje na račun nekoga drugega (delodajalca). 95% vključenih je danes vključenih in varčuje ravno na tan način. In tudi ta je za nas premalo. Naj bo premalo poceni, premalo donosno, premalo karkoli.

PDPZ je doslej najboljši približek temu, da je tvoja pokojnina odvisna od višine tvojih prihrankov.

Čas je pri obročnem varčevanju najpomembnejši. Letnik 1960 ni imel časa, da bi namensko varčeval za pokojnino, ker sistem obstaja od leta 2000. Letnih 1987 ima to možnost.

Kaj je torej alternativa?